Globalizacija pohlepa (maj 2005 in nov. 2003)


Včeraj sem našel dva starejša članka, ki se v teh viharnih časih, ko se vse trdno ruši, zdita še kako aktualna:

Bina sprašuje: globalizacija. kaj hudiča to sploh je? janes je reku, da so si tt pojm mediji zmislali.
Janes odgovarja:
Tri besede definirajo efekt globalizacije:

Fragmentacija

Izolacija

Strah

Mediji govorijo o prosti trgovini in posredno imajo prav, globalizacija so IMF, svetovna banka, Sporazumi kot so NAFTA ali FTAA… globalizacija je orodje moči za kontrolo delavstva…

Beri naprej…

Nekaj minut po polnoči decembra leta 1996 se je sestal parlament v Južni Koreji brez prisotnosti opozicije. Medtem ko so ljudje spali so sprejeli nacionalni delavski zakon in nacionalni varnostni zakon – začetek strukturnih sprememb koreje. Zjutraj so predstavniki 12ih miljonov delavcev najavili generalno stavko in ta stavka leta 1996-1997 je bila prvi množični boj delavcev proti korporacijski globalizaciji sveta. In še mnogo jih je sledilo.

Zato globalizacija ni ena, je orodje korporacij (manj kot 400 ljudi kontrolira več kot 50% premoženja sveta) in smo mi, ki nas buš sredi vojne pošilja v trgovinske centre in diznijlend (njegov najlepši govor)… Ja vojne, ker globalizacija je revolucija korporacij in upor ljudi, ki ostanejo brez vsega ali pa jim ni vseeno, da je vsako jebeno stvar, ki si jo kupijo v prvem svetu naredil človek, ki je zaradi tega že delovni invalid. Globalizacija je Argentina, je Mehika, je Južna Afrika in je Koreja in Palestina. Je izraz miljonov ljudi, ki so protestirali proti vojni v Iraku, pa so bili preslišani, je krik mehičanov, ki so dobili demokracijo 2001 le zato, da jih je parlament preslišal, ko so miljoni korakali na ulicah v podporo mirovnim zakonom, je iluzija, da neoliberalizem in neokonzervatizem vodita srečno potrošniško družbo, kjer nihče ne vidi drugega in nihče ne opazi revežev, dokler se ne zgodi Argentina, kjer se ob zlomu ekonomije potrošniki zavejo, kako ranljivi so in se šele tedaj pridružijo ljudem na ulici.

V Argentini so vzklikali: Jaz sem drugi! Jaz sem mi!

In tedaj se zavemo, da prvi svet ni izključen iz tretjega in se nehamo slepiti, da takšnih pogojev dela, kot vladajo tam, pri nas pa že ne bo.. v srcu mora vsak čutiti, da izkoriščanje ne vodi nikamor drugam kot v novo izkoriščanje. Če je globalizacija formalno gibanje denarja in vojske je antiglobalizacija neformalno gibanje srca. In zato je nesrečno poimenovana (res prek medijev) kot antiglobalizacija.. paradoks kot je vojna proti terorizmu… namesto, da bi ljudje videli kako so nam ukradli jezik, se raje smejijo globalnemu antiglobalizmu. V dobi elektronskih komunikacij nimajo moči samo ljude, ki komunicirajo med sabo, prevladujočega imajo mediji, ki na novo definirajo in poimenujejo stvari, ustvarjajo zmedo in fragmentacijo.

Fragmentacija je potrošništvo, kjer je vsak zase samozadosten. Fragmentacija je orodje moči, ki se boji združenih ljudi. Fragmentacija je globalizacija.

Izolacija je razbitje delavskih gibanj. Izolacija je medijska demokracija. Izolacija so supermarketi.

Strah je policija in vojska. Strah so pravniki, ki ščitijo lastnike in grozijo z evikcijami. Stah se nakaže 1x na mesec na osebi račun, vedno samo začasno.

In kdor vzame jezik nazaj, kdor vidi ta boj, ki poteka za kulisami vsega lepega in izumetničenega, ta spozna pravo naravo tega boja, ta vojna je najbolj sofiticirana vojna, vojna pod krinko normalnosti diznijlendov, kjer se uporabljajo vsi dosežki človeškega duha, da so ljudje sprti med sabo in hočejo živeti ter tudi živijo po načelih neoliberalizma.. pojma, ki je natanko nasproten Argentinskim vzklikom JAZ SEM DRUGI!!

»Vsi smo Zapatisti«

Nov 2003 je Žiga Vodovnik izdal knjigo YA BASTA!, ki predstavlja prvi korak k javni debati in ozavedenju problemov, ki se tičejo nas vseh.

V soboto 22. novembra, je v Črni imel kratko predstavitev, kjer smo si ogledali tudi dokumentarec, ki je osvetlil zgodbe Zapatistov na drugem koncu sveta. Seveda se sprašujete kdo so ti Zapatisti in kaj imajo opraviti z globalizacijo. A lepo počasi.

Kronološko se zgodba začne odvijati čisto zares 1. Januarja leta 1994, dne ko v veljavo stopi sporazum NAFTA (North American Free Trade Agreement). Na ta dan se začne splošna vstaja staroselcev za preživetje, demokracijo in ekonomsko pravičnost v njihovi deželi Mehiki. Kajti NAFTA, kot vsi sporazumi bogatih, izkazuje le koorporacijsko brezsrčnost in brezčutnost v bitki za profitom. Zapatisti sami so v javnih izjavah objavili, da jim NAFTA ne bo prinesla dela, pač pa smrtno obsodbo. Kar se je na žalost tudi kmalu izkazalo.

Kar je pri njih drugače in kar napaja z inspiracijo aktiviste po vsem svetu, je, da niso gverilci, ki bi hoteli prevzeti oblast v še eni krvni kopeli. Pač pa so revolucionarno družbeno gibanje, ki išče in mobilizira civilno družbo proti subverzivnemu projektu globalnega ekonomskega sistema. Zapatistični staroselci namreč mnogo bolje, kot večina nas v ‘prvem svetu’, vidi totalitarnost koorporacij, ki se s svojo nadstrukturo postavljajo nad državo, nad zakon in izvajajo teror nujnosti pod pojmi javnega mnenja in ekonomije.

V svojem daljnosežnem pogledu so se tudi organizirali tako, da se lahko imenujejo mreža (network), kajti kdorkoli jih podpira je tudi Zapatista. S tem dajo tudi prednost komunikaciji in dialogu pred avtoriteto in silo, ter tako širijo Zapatistične principe dostojanstva, pravičnosti, spoštovanja, vključevanja (torej kontra meščanskemu izključevanju vsega grdega, tujega, bolnega…), enakosti in kolektivnega odločanja v naših soseskah, organizacijah, delovnih mestih, družinah, šolah in prostorih molitve.

Zato tudi predstavljajo nekakšen ideal organizacijam aktivistov širom sveta, ki imajo podobne cilje na svojih prostorih delovanja. Kajti oni znova in znova dokazujejo, da človek ni žival, oziroma, da ne postane (nujno) žival, če ga v to silijo razmere in s tem vzorom delijo energijo vsemu svetu. Ali kot pravijo: »Vsi smo Zapatisti«

, , , ,

  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !