Nacionalizirajmo trg izvedenih finančnih inštrumentov


in odplačajmo dolg.

Pred kratkim sem na mail dobil prezentacijo (kriza.pps), ki je z milijonsko lažjo skušala prepričati, da količine novega denarja, ki si jih sposojajo vlade, pomenijo 104 milijone dolarjev na posameznika. Pri 700 trilijonih/7miljardami je to resnično – a brez besedice milijonov – to je čisto prozorna prevara. Me je pa spomnil ta račun na en drug podoben izračun. Globalna vrednost trga izvedenih finančnih inštrumentov – to so vsa tista pozavarovanja kreditov in raznih drugih ‘kompleksnih’ finančnih ‘napovedi’, je od septembra 08, izbruha krize, zrastla iz 1144 trilijonov dolarjev do številke 1405 trilijonov, oz.

1405 trilijonov $ / 6700 milijonov ljudi = 209,701$ na prebivalca zemlje.

Kar se sliši veliko, še posebej ker smo vsi – od vlad, korporacij, do posameznikov globoko zadolženi. Kako velik je ta balon opisuje Tom Foremski v tem članku takoj po izbruhu krize. Izvemo, da je globalno premoženje realnega sektorja oz. globalni BDP, vreden komaj 50 trilijonov dolarjev, oz. 22x manj.

Beri naprej…

Globalni dolg

Wikipedija ima podatke o $4.4 trilijonih globalnega dolga leta 2001 in $5 trilijonih l. 2003, kar je 14% več in gotovo manj kot rast BDPja; če pa uporabimo drugo razlago pa je dolg verjetno 3 kratnik BDPja in ker ga večino zapada v desetih letih, ter se tako se obnavlja, to pomeni približno $150 trilijonski dolg celotnega sveta.

//* 14-01-2010 Posodobitev Economist trdi, da smo globalno zapufani že več kot pol ocene letne vrednosti vseh stvari (50triljonz-32triljonz=27triljonz)*//

‘Funny money’ ga imenujejo in te neverjetne številke so res najbolj učinkovito orodje nadzora iznad državne ravni in na žalost ne v korist resničnih ljudi.

freedom is slavery

Kdo so lastniki in vladarji?

Skoraj sto leto po literarnem opisu novogovora ali dvojnega govora, Georga Orwella, nasedamo enakim dvogovorom o ’spremembah’. V glavah imamo zelo dobro definiran pojem demokracije in vsi so zadovoljni s tremi volitvami, enkrat za štempljače zakonov, ki jih niti ne pišejo sami in dvakrat za nekakašne maskote, ko pa je očitno kdo so lastniki in vladarji, nevoljeni ideologi proste trgovine za pravne osebe in nadzora terorizma za fizične, realne ljudi. Tako substancialno si ljudje ne prisvajajo jezika, da je Obama še vedno glasnik spremembe za marsikoga. Vojne so vedno uničile valute in prihranke, negativna ekonomija bombe – smrtonosen šiht in uničenje dela drugega prinese svoj delež računu, a to nekako uhaja ljudem. Kot otročja resnica, da bi sama možnost vojne v zgornji atmosferi bilo nesprejemljivo tveganje, saj bi za vedno zaprla našo pot med zvezde.

Kvadrilijon in pol je trenutno vreden trg izvedenih finančnih intrumentov in poplačal bi globalni dolg več kot 9 krat. Komu smo torej dolžni?

Vzpon korporacij je ironično povezan s pravicami ljudmi, saj so njihovi odvetniki zlorabili štirinajsti amandma k ameriški ustavi namenjen zaščiti pravice do življenja, svobode ter lastnine, katerega namen je bil konec segregacije črnih ljudi v Ameriki. In to zato, da so vzpostavili sužnjelastniški sistem, ki zdaj vlada v naših financah, ko se vsepovprek lastijo tako pravne kot fizične osebe, ne glede na barvo kože ali izvor kapitala. Borze so v tej interpretaciji velika travestija in mi moramo končati našo segregacijo P/F oseb ter poskrbeti za bolj izravnano polje. Vse do tedaj pa lahko pričakujemo sprejemanje, da ‘business’ – kot se raje poimenuje – in pogosto ne zgolj finančno gospodarstvo, ni predvsem patološka ‘oseba’ za izčrpanje kratkoročnih ‘vrednosti’ brez obzira na druge prioritete. In je kot tak, dobro naoljen stroj, eden ključnih pogonov kriz sredi katerih smo zdaj po prejšnji ‘tranziciji’ sveta, krasnih in nekrasnih devetdesetih let. Stroj pa je bil človeško ustvarjen in korporacije so pravno obvezane, da je profit njihov primarni razlog obstoja, postavljen pred vse drugo, saj nikoli ni dovolj – lucidna, a iluzorna ‘prednost’ kapitalizma oz. potrošništva, bolje rečeno. Polovico delnic si lasti en odstotek populacije, spodnjih 80% populacije si lasti 4% delnic. In do tega je prišlo z inteligentnim dizajnom eksternalizajočih strojev – korporacije.

Mogoče pa preprostost South Parka še vedno sublimira zmedo tega kontroliranega spusta v kaos. Uradna povezava in še neuradna, za čas ko bo prva mrknila za mesec dni(korporatekopijrat tm).

, , , , , ,

  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !