Geithnerjeva skrivnost ali kako ima 5 bank za talca ves svet


Zaupanje V nadaljevanju sledenja izgubljenih milijard, ki jih požira Wall Street, zvezda prejšnjega članka “Najbolje banko oropaš, da si lastnik ene“, Timothy Franz Geither, ala minister za zakladništvo v ZDA, spet nastopa kot povzročitelj in rešitelj – akter in antistrup finančne krize. Njegov načrt PPPIP (‘Public-Private Partnership Investment Program‘), ponujena miljardna rešitev lomečega se status quo-ja političnega ‘hrabrega novega sveta‘, razgalja pohoto in zaslepljenost zavesti vseh nas.

Populistično rečeno imamo na eni strani moderne Marije Antoinette, ki brez kančka slabe vesti ali zavedanja razlagajo, da njihovo prekomerno trošenje koristi vsem ostalim (tudi planetu?)  (npr. LTH menedžer izjavi delavcem, da se pregreši in na mah zapravi 500€ v trgovini); in na drugi strani tiste njene tlačane brez potice, ki so v status quoju in sprijaznjeni s svojo omejenostjo, v materialnosti, v zavesti in v duši. Status quo pa vendarle obstaja zgolj do velike stiske vsaj na prvi, materialni ravni in zdaj se soočamo s posledicam odpovedi sistema izkoriščanja, kjer tujci delajo za 400 evrokreditov, da lahko lokalni japiji prodajajo stanovanja za stotisočev kreditov in ”future is so bright, we got to wear shades” plašnic pred pravim svetom. Kako pa je do tega prišlo? Sledi denarju.

Beri naprej…

In Timi Geithner je bil vedno blizu izvoru regulacije in hkrati tiskalnici zelenega papirja. Obamov zakladnik in ‘sprememba v katero lahko verjamem‘ je dinozaver prejšnje dobe, ki je zakuhala nereguliran trg izvedenih finančnih orodij in eden glavnih vzrokov trakcije k središču petih največjih bank čez lužo. Težave sistema, ki poganja finance, niso v navadnih posojilih, kar v Evropi vemo in čutimo, ampak v eksotičnih derivatih, najbolj v zloglasnih CDSjih, aka ‘Zamenjavah neplačilCredit Default Swaps. In Geithner je prisoten v 5 miljarnem lobiranju, ki je prineslo zdaj že splošno znana smrtna udarca regulaciji teh derivatov. Preklic depresijskega Glass-Steagall zakona, ki je prepovedoval sinergijske združitve komercialnih bank, zavarovalnic in posredništva; ter CFMA (‘Commodity Futures Modernization Act‘), ki je prepovedal nadzor finančnih derivatov in posledično do zdaj lobirance, ali pravilneje ameriške davkoplačevalce stal že skromnih in težko sledljivih 180 milijard dolarjev zgolj v AIG škandalu.

In glede na članek F. William Engdahla, iz katerega povzemam, je Geithenerjeva ‘Mala umazana skrivnost’, da je uveljavitev teh dveh zakonskih sprememb odprla vrata monopolu na nekaterih ključnih delih globalnega trga izdaje ‘zunajbilančnih papirjev’ (OBS ali off-balance sheet, običajno pomenijo sredstvo ali dolg ali financiranje dejavnosti, ki ni v bilanci stanja podjetja). Zato ima danes samo pet ameriških bank 81 odstotkov njihovih derivatov tveganja celotne izpostavljenosti v primeru insolventnosti. Denar pa so dobile in ga bodo še nekaj časa, brez pravih zahtev po drugačnem poslovnem modelu.

In te so največje banke, po velikosti, so: JPMorgan Chase, ki ima v lasti 88 bilijonov dolarjev (66€) derivatov, BOA jih ima 38$, Citi 32, Goldman Sach je pravi ‘revež’ s 30 bilijoni in seveda WellsFargoWachovia s komaj 5 bilijoni dolarjev. V perspektivi s šesto največjo banko, ki pa je tudi največja bankrotirana do danes WaMu, pa izgledajo te številke še majhne. V desetdnevnem ‘bank run-u‘, ali napadu na banke so ji pobrali devet odstotkov premoženja ali 16 biljonov in večino 300 biljonov vrednosti je pokupil Morgan. Kaj šele legendarni Lehmanovi bratje s 600 bilijoni terjatev in sredstev..

In AIGjevih 180 milijard je poplačalo del tega novega bogastva terjatev vsem tem bankam in njihovim CDS zamenjavam neplačil. Ker pa so prevelike, da bi propadle, še pospešujejo prihod konca in novega v svojem vztrajanju v starem, ter diktiranju razvoja celotni globalni družbi. In to je Geithnerjeva umazana skrivnost, saj če bi jih pustili propasti, bi jih morali razkosati in korporacijski dinozavri se bodo borili do svojega konca proti razkosanju. In to ne velja zgolj za finančni sektor, pač pa za večino globalnega trga, ki ga oskrbuje peščica podjetij na vedno manj specializiranih področjih. Anti korporacijski govor v javnosti takorekoč ne obstaja, odzvanja samo jalovi napev politikov malim podjetnikom aka ‘small business soundbites‘. To ni coup d’etat bankirjev, je coup d’etat korporacije.

Čisto off-topic pa še f**k you buddy

YouTube slika preogleda

, , , ,

  1. #1 avtor Simon dne 15. Maj. 2009, Petek - 10:25

    Saj ne moreš verjet ampak se ni za čudit, ker elita si s svojimi zakoni, ki jih politiki “neumni” sprejmejo, ker jih elita najprej z denarjem podpre, da sploh pridejo na oblast in potem itak nimajo muda rečt ne nekomu, kateremu so dolžni zasluge za svoj vzpon. skratka modra je ta elita, sploh ta Federal Reserve. Recimo tudi v SLO sem vprašal čigava je Banka Slovenije pa so rekli valda od države ampak zakaj si potem država sposoja iz levega žepa v desni in sama sebi zakasira obresti in dela nov denar iz nič???

  2. #2 avtor Simon dne 15. Maj. 2009, Petek - 10:27

    Za žensko na videu pa vidiš da ne odgovarja iskreno niti včasih ne ve kaj bi točno morala reči oz. kaj sploh oni počnejo…že besede ki jih uporablja so mutne in varljive od tega da rabi pomoč na vprašanju z odgvorom da ali ne :) Lahko bi ji vsaj kviskota posodli ker bi ga ziher vložla :-P

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !