Matrica, a z denarjem


the world of high-speed tradingSuperračunalniki v globalni bitki eden proti drugemu, v igri velikih vložkov, v napadih in protinapadih predatorskih algoritmov, ki vlečejo mreže v informacijskem toku in tekmujejo med seboj v milisekundah, da bi pridobili prednost pred tekmeci. Sliši se kot Hollywodska fikcija, a je zgolj povprečen trgovalni dan na borzah.

Jon Stokes je za arstechnico pripravil zanimiv članek o visoko-frekvenčnem trgovanju – HFT (“high-frequency trading“) o čemer se ne sliši pogosto. Junija še največ, ko naj bi osumljeni Sergey Aleynikov gigantu HFT trfa, Goldman Sachsu, ukradel strogo varovano izvorno kodo njihovih trgovalnih programov.

Beri članek naprej…

Cepiva ————————–

POSODOBITEV: Tudi Daily show je pred kratkim naredil svojevrstno predstavitev HFT trga.

in posodovitev 2:

The Alchemists of Wall Street

YouTube slika preogleda

Svet, ki je bil potegnjen čez vaše oči, da vam zamegli resnico

Novinarska poročila ob koncih trgovalnih dni so napolnjena s trejderji, ki ob dobrih dnevih v zrak zmečejo bele papirje ali pa so poklapani ob slabih. Že pet ali več let pa takšno iz oči-v-oči poslovanje ne presega treh odstotkov poslov na New Yorški borzi (NYSE). Vso ostalo trgovanje gre preko ECN mrež (electronic communication networks), ki so pravi trgi v letu 2009 – medtem ko so pozerji na televizijah samo še blagovne znamke za videz. BATS je tretja največja borza na svetu, takoj za NYSE in NASDAQom, a je širše nepoznana in je tudi ni kje videti – osnovana je v Kanzasu, računalniki so v Jerseyu. Od leta 2005 ko je bila ustanovljena je televizije še niso posnele, saj nimajo kaj pokazati.

ECN mreže ponujajo prednosti hitrosti, anonimnosti, zmanjševanja napak in sledenja spremembam. Ocenjuje se, da 60 do 75 odstotkov prometa na NYSE predstavljajo samo računalniki, ki trgujejo eden proti drugemu in za to uporabljajo različne strategije. Strani kot so Zero Hedge so predstavile zelo živ ekosistem teh algoritmov, ali “algov” kot jih tudi imenujejo, ki uporabljajo ECN mreže na različne načine, da zaslužijo denar. Kar pa imajo ti skupnega pa je, da niso dolgoročni, kupi-in-zadrži ‘investitorji’ v klasičnem pomenu. Raje so usmerjeni na kvantiteto poslov na sekundo in obračajo majhne profite (pogosto penije ali delčke penijev) z vsakim poslom. Kombinacija velikih hitrosti, masivnih količin in kot britev ozkih profitov s časom prinese nekaj zelo visokih številk.

Algoritmi: BattleBoti, ampak z denarjem

Kot predvideva ameriška vojska za prihodnje vojne, ki naj bi bile bitke robotov proti robotom, se v svetu ekonomije že dolgo dogaja natančno to. Svet HFT poslov se deli na različne načine in je ovit v strogo zaupne poslovne skrivnosti. Avtor po svoji presoji predstavi več algoritmov, a tu naj povzamem le dva:

Ledene gore in predatorski algoritmi

iceberg_ars.jpg

Najpomembnejša uporaba HFTjev je pridobivanje najboljše cene za naročila velikih količin delnic, tako da jih razbijejo na majhna naročila naključnih velikosti in tako skrijejo nakupovalno aktivnost pred drugimi trejderji, ki bi ob zaznavanju velikih naročil lahko naredili prednost zase z ukrepi, ki imajo vpliv na ceno delnic. Ta praksa se imenuje “iceberging” in večina se strinja, da pomaga k uravnoteženemu delovanju trga s tem, da zmanjšujejo divja gibanja cen delnic.

Nekateri predatorski algoritmi pozorno spremljajo trge, da bi našli ravno takšne tipe velikih naročil, proti katerim lahko potem trgujejo. Če na primer predatorski algoritem zazna, da je v teku večje naročilo, lahko poskuša znižati vrednost dotične delnice samo za malo in jih pokupiti s popustom, da bi jih prodal za profit, ko cena delnice naraste nazaj na prejšnjo, nemanipulirano tržno vrednost.

Statististični arbitri

Za “stat arb” platforme drži, da ni potrebno, da imajo ves čas prav—denar morajo služiti samo na večini tisočev poslov, ki jih izvršijo vsak dan, da so lahko zelo profatibilni.
Statistični arbitri denar služijo s požiranjem celih gora historičnih statističnih podatkov in iščoč povezave med različnimi točkami podatkov in cenami premoženja. Posadka te trgovalne platforme so ogromni računalniški sistemi, ki jih upravljajo programerji in finančni inženirji za izdelovanje modelov iz novinarskih poročil in cen delnic, ter izpljuvajo deroč tok ‘kupi’ in ‘prodaj’ naročil za različna premoženja.

Služenje denarja zahteva dvoje: sposobnost platforme, da informacije obdela zelo hitro in gre z naročili takoj na borzo – pred tekmeci seveda, ki uporabljajo podobne modele in mogoče dajo naročilo samo nekaj mikrosekund pozneje. Vsak del izgubljene sekunde je izgubljen penij ali dva, ki jih je zaslužil tekmec. Še več, borze celo proti plačilu dopuščajo, da so strežniki HFT platform fizično locirani v njihovih prostorih, da zaradi bližine in nizke latentnosti mreže lahko oddajo naročila pred konkurenco. Drugo vprašanje je seveda koliko je tako mogočega navzkrižja interesov in zlorab.

Poleg hitrosti pa te ‘stat arb‘ platforme potrebujejo resničnost samih povezav, ki jih najdejo. Obstajajo obdobja, ko dobro delujoči ’stat arbi’ delajo napake en masse; v takšnih časih – nazadnje je bil to avgust 2007 – se začnejo dramatično potapljati.

Preveč, prehitro?

Stokes na koncu skuša opozoriti na sistemske nevarnosti takšne ureditve trgovanja. Poleg najnovejšega škandala z NYSE, ko so na javnem strežniku pustili tehnične informacije o sistemu, ki omogoča milijarde poslov na dan, navede še zlom borze leta 1987. Opisal ga je Richard Bookstaber v knjigi A Demon of our Own Design. Do tega dogodka so v bistvu vse banke uporabljale enak računalniško avtomatiziran algoritem za uravanje tveganj njihovih portfeljev. Na Črni ponedeljek (19.10.1978) so vsi programi za zavarovanje portfeljev začeli zaklenjeno prodajati premoženje zaradi določenih vhodnih podatkov. Ta sinhronizirana prodaja je sprožila še več sinhroniziranih prodaj in ko se je z zaprtjem borze ta ogromna celotržna zanka končala je Dow v enem samem dnevu izgubil 23 odstotkov svoje vrednosti. Večina debate o HFTjih poteka med tistimi, ki so prepričani, da se podoben zlom ne more več ponoviti in tistimi, ki vztrajajo, da ne vemo dovolj za takšno sodbo. Posledice so namreč nepredvidljive že zaradi neznanskega povečanja hitrosti in obsega trgovanja.

Nadaljnje branje

, , , , ,

  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !