Osebna izkaznica in Harry Willcock


iznakaznicaKer izhajamo iz totalitarnega režima se nam morda zdi čudno, da svetilnika demokracije, Združeno kraljestvo ter ZDA, nimata narodnega registra identitet kot pri nas. Zato pa ga s ’stopnjevanjem’ terorizma skušajo čimpreje priskrbeti že kar nekaj let. Ne vem kako smiselna je sploh lahko ta debata v Sloveniji, saj sem tu že večkrat spraševal ljudi kaj si mislijo o tem, da v Sloveniji nikdar nismo odpravili zakona, ki zapoveduje nošnjo osebne izkaznice. Spreminjali smo ga že najmanj dvakrat, pa je še vedno zagrožena kazen do 100.000 tolarjev, če je nimaš, ali je nočeš pokazati.

Tutsiji in Hutuji

Pred kolonizacijo Belgijcev so Tutsiji in Hutujci živeli mirno kmetijsko življenje in počasi širili svojo državo, proto-Ruando. Tutsiji so bili hierarhično organizirani z Mwamijem, polbožjim kraljem, na vrhu, ki je skrbel za blaginjo ter bil zadnji arbiter v državi. Kljub fiziološki razliki dveh narodnostih so jo Ruandčani znali presegati kulturno, saj je le količina živine odločala o družbeni poziciji in posledično tudi o poimenovanju Tutsi ali Hutu. Ta fluidnost med družbenima statusoma se je končala s prihodom Belgijcev, ki so pod vplivi evgenike dali vso moč Tutsijem. Izmerili so jim lobanje, ter jih zaradi svetle kože pripoznali kot sorodnejše belcem. Mejo narodnosti pa so zacementirali leta 1931, ko so vsem podelili etnično identifikacijsko karto, ki je vsakogar legalno definirala kot Hutu ali Tutsi.

Luciferjev efekt je terjal, da so Tutsiji pričeli verjeti podeljenemu in superiornemu narodnemu statusu ter izkoriščati svojo moč nad Hutuji. Vse do 6. aprila 1994, ko je strmoglavilo letalo s kar dvema Hutujskima predsednikoma – Rwande in Burundija – kar je bil začetek grozljivo učinkovitega genocida nad Tutsiji. Tako učinkovit pa je bil tudi zaradi zapovedanih etničnih osebnih izkaznic, saj jih je zahtevala vsaka cestna blokada in Tutsi je pomenilo mrtev. V sto dneh jim je uspelo umoriti milijon Tutsijev.

Nacisti, IBM in Churchill

Na drugi strani pa je ‘Veliki modri’ sokriv koncentracijskih taborišč in še dobro da je zgolj pravna oseba brez vesti. Njihovi računalniki so namreč omogočili životarjenje in izkoriščanje ter umiranje internirancev, saj so vsi imeli svojo serijsko številko, torej nekakšno koncentracijsko osebno iznakaznico, ki je določala vse od hrane, dela, statusa…

Istočasno je v Združenem kraljestvu Winston Churchill javno obžaloval, da so vojni zakoni odnesli osebne svoboščine ter prinesli identitetno izkaznico, za katero je obljubil, da bo odpravljena takoj po vojni. Pa ni bila, saj je izgubil volitve, laburisti pa se jim niso odpovedali. Dokler ni prišel Harry Willcock. Policaji so osebne zahtevali od naključnih ljudi in leta 1950 so jo zahtevali tudi od Harrya, ki pa jim je povedal, da verjame v svobodo in jim ni hotel pokazati svoje izkaznice. Seveda so ga takoj aretirali in postal je narodni heroj, saj je mnogo ljudi sovražilo izkaznice. Na koncu mu je zadnji sodnik v deželi dal prav. “Zahtevati osebno izkaznico od vsakega in vsakogar je spremenilo poštene državljane v kriminalce.”

from Taking liberties away since 1997: YouTube slika preogleda

Primeri preteklosti so strašljivi, tehnologije prihodnosti že skoraj tu, hkrati pa je zasebnost samo še prostovoljna iluzija anonimneža v množici. Vedno znova smo priče neverjetnim vdorom v osebne podatke, ki tvorijo korenine naše zasebnosti. Arstechnica npr. priča o mejah uspešnosti anonimiziranja podatkov na več primerih – od guvernerjevih zdravniških podatkov, do zadostnosti treh unikatnih kvalifikatorjev za identifikacijo vsakogar v ZDA, legalno seveda – ZIP koda, rojstni datum in spol. In strašljivo je to, da debata o smiselnosti zasebnosti postaja utemeljena, ne zaradi paranoičnih klicev politikov o strahu terorizma, pač pa zaradi prostovoljne predaje vse naše zasebnosti tehnologiji. Mogoče smo že zaradi količine prostovoljnih facebookov, flikrov, ter blogov seveda, tako intimni in kamot tudi z nadzornimi kamerami in GPSi v avtih ter tulifonih? Kdo bo naš Harry Willcock in a ga bomo sploh sposobni videti?

, , , ,

  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !