Islandija, kajmanski otok informacij


Geologic time includes now.*Julian Assange, ustanovitelj organizacije Wikileaks.org, ima dobro filozofijo – zakaj bi morali biti vedno v obrambi, če je napad najboljša zaščita. Nenamerne posledice hude finančne krize so ga preko spleta okoliščin pripeljale na Islandijo. Tam ta mesec uresničujejo vizijo ‘offshore’ države, kjer bi bile informacije zaščitene tako dobro, kot smo tega že navajeni v primerih davčnih nebes za kapital. In prav kapital je posredni vzrok za povezavo med Wikileaks ter Islandijo. To popoldne njihov parlament namreč glasuje o prelomni zakonodaji, ki bo Islandijo spremenila v zatočišče za informacije sveta.*

—————————–

POSODOBITEV:

Brez ugovora v prvem branju! Se vidimo prihodnji mesec :)

Kaupthing banka

Tik pred propadom Islandskega bančnega sektorja julija lansko leto so na Wikileaks objavili dokument Kaupthing Banke. V njem so bile sumljivo visoke vsote denarja, ki so ga posodili lastnikom banke in veliki dolgovi, ki so bili odpisani, ter podrobnosti o okoli 6 milijardah evrov posojil. Novinarji islandske televizije so hoteli objaviti dokument, a jih je tik pred začetkom oddaje doletela odredba sodišč, ti. ‘libel law’ oz. zakon o obrekovanju, s katerim uspešno mašijo usta televizijam in časopisom. Sestavljen je tako, da mora obtoženi obrekovalec dokazati, da ni obrekoval. Veliki mediji  odredbam ponavadi popustijo in potem ne objavljajo takšnih zgodb. Tudi islandski novinarji so se navidezno uklonili, a so med oddajo zapolnili čas s prikazovanjem logotipa Wikileaks ter njihovim spletnim naslovom, kjer so lahko šli ljudje sami pogledat inkriminirajoči dokument. Seveda je to povzročilo strahovito javno razburjenje in bo mogoče prineslo tudi obtožnice za posameznike vpletene v posel.

To je tudi ozadje ustanovitve ‘Moderne islandske medijske iniciative’ (Icelandic Modern Media Initiative (IMMI)), ki bo poskrbela za uveljavitev predlagane zakonodaje v parlamentu. Ideja o informacijskih nebesih je prišla s strani Juliana Assanga in Daniela Schmitta, dvema izmed lastnikov Wikileaks in vsebuje genialne, a preverjene recepte za zaščito informacij in njihovih nosilcev iz vsega sveta.

Zakaj Islandija?

Po finančnem fiasku je revija Forbes državo imenovala dežela brez ekonomije. Finančnemu polomu je sledil polom vlade in prvega februarja 2009 izvolitev prve ženske na mestu predsednice vlade, Jóhanne Sigurðardóttir, ki je s tem postala tudi prva javno deklarirana homoseksualna oseba na čelu kakšne vlade v moderni eri. Poleg tega Islandija, s komaj 300.000 prebivalci, nima spisanega obširnega kanona prava in zakonodaje, kot druge moderne države, kar precej olajša sprejemanje tako vsesistemskega zakona o zaščiti informacij in njihovih prenašalcev. Zaradi propada finančne industrije ima predlog tudi široko javno podporo, saj so prepričani, da je ravno netransparentost odločilno prispevala k polomu. Predlog pa ima kljub mrkemu pogledu revije Forbes tudi ekonomsko dimenzijo. Z gejzirji in energijo založena Islandija bi s sprejetjem takšnih zaščitnih zakonov namreč postala platforma za nove tehnologije ter podjetja in posameznike, ki v drugih deželah sveta nimajo takšne zaščite. Že zdaj se spletna uredništva časopisov selijo v prijaznejše države, če naletijo na velike probleme doma. Še pomembnejše pa je časovno okno, saj bo Islandija enkrat naslednje leto že v Evropski uniji, kar bi otežilo sprejemanje tako prelomne zakonodaje.

Kaj vsebuje predlog?

Predvidoma do jutri bodo končani pogovori v njihovem parlamentu. Tam zdaj več kot dve tretjini poslancev sedi manj kot dve leti. Kombinacija močne zaščite prič, svobode govora in zaščito pred čudno prakso ‘obrekovalnega turizma’ bo prinesla najmočnejšo zaščito prostega pretoka informacij na svetu. Več informacij podata kar Julian in Daniel na predavanju decembra lanskega leta v Nemčiji na Chaos Computer Club konferenci nemške organizacije hekerjev.

YouTube slika preogleda

Kdo so Wikileaks.org?

Od ustanovitve ter javne predstavitve januarja 2007 so na Wikileaks objavili že na tisoče dokumentov, ki segajo od izvensodnih pobojev v Keniji, do pol milijona pager sporočil, ki jih je nekdo prestregel na enajstega septembra 2001. Ko je Guardian v Veliki Britaniji hotel objaviti dokumente o 400 tonah strupenih odpadkov globalnega trgovca Trafigura, jih je doletela obrekovalna odredba, ki jim je prepovedala objaviti tudi to, da so jim sploh kaj prepovedali objaviti. Tri dni pozneje so objavili material na Wikileaks. Seveda so poželi veliko pozornosti v medijih. Leta 2008 jim je revija Economist podelila celo nagrado ‘Economist New Media Award’.

Razvit imajo poseben mehanizem, ki jim omogoča objavo zaupnih dokumentov, ne da bi ogrozili vir teh dokumentov. Objavljajo samo dokumente, ki so tajni in do zdaj še niso objavili kakšnega napačnega.

Kot so zapisali sami, so ustanovitelji Wikileaks organizacije »kitajski disidneti, novinarji, matematiki in ’start-up’ podjetniški tehnologi iz ZDA, Taiwana, Evrope, Avstralije in Južne Afrike.« Polni čas dela le pet ljudi, medtem ko jim pomaga okoli 800 posameznikov. Nihče ni plačan, niti ne plačujejo za odvetnike, čeprav še niso izgubili sodnega primera. Odvetniške račune jim pokrivajo medijske organizacije. Od decembra je celotna stran z dokumenti sicer zaprta, saj niso zbrali dovolj denarja za obratovanje. Trenutno je na internetu samo naslovna stran, z nekaj najnovejšimi dokumenti, nič pa ni omenjeno, kdaj bo celoten arhiv nazaj. Objavljeno je le, da so zbrali že več kot pol od 600,000 dolarjev, ki so potrebni.

Bolj znana razkritja med drugim vključujejo še:
  • Kopijo ‘Standardnih operativnih navodil za kamp Delta’ – protokola ameriške vojske iz zapora Guantanamo Bay v letu 2007.
  • Cerkev Scientologije se je istega leta pritožila zaradi kršenja avtorskih pravic, saj so Wikileaks objavili dokument o hiearhiji v tej cerkvi. Wikileaks je na obtožbo odgovoril z objavo še tisočev dodatnih strani scientoloških internih dokumentov.
  • Leta 2008 so objavili vsebino yahoojevega računa ameriške podpredsedniške kandidatke Sarah Palin, ki je zasebni mail račun uporabljala tudi za javne zadeve in je vanj vdrl heker, katerega so pozneje sicer dobili, a ne preko Wikileaks sledi.
  • Oktobra 2009 objavijo seznam 13,500 članov britanske nacionalistične stranke, katerih člani imajo prepoved delovanja v javnih službah, pa je na seznamu vseeno cel kup javnih ljudi vključno s policaji, učitelji in odvetniki.
  • Istega leta objavijo tudi znan in zelo kontroverzen arhiv znanstvenikov oddelka za raziskavo podnebja, ti. climategate.
  • Črni seznam avstralske vlade za cenzuriranje interneta v bližnji prihodnosti.
  • Maja 2009 objavijo tudi reportaže iz srečanj skupine Bilderberg med leti 1955 in 1980.
  • Istega leta objavijo prestrežene telefonske pogovore ”Petrogate” naftnega škandala v Peruju.
  • Že omenjeno odlaganje strupenih odpadkov v Afriki, na Slonokoščeni obali. Wikileaks objavi interne dokumente podjetja Trafigura. V njih ocenjujejo, da bo namerno zastrupljanje imelo vpliv na 108,000 ljudi, čeprav samo podjetje javno zanika takšno odlaganje strupov.

YouTube slika preogleda

, ,

  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !