10 najkoristnejših posledic žongliranja


Handmade oil painting reproduction of The Antique Juggling Girl, a painting by Lord Frederick Leighton.Žongliranje doživlja razcvet tudi s pomočjo organizacij kot je EJA, ki prireja vsakoletna srečanja imenovana ‘Evropska Žonglerska konvencija’, ter dejstva, da se je žongliranja mogoče naučiti s 15 minutami volje do raziskovanja novega, ki pa prinesejo toliko koristi in zadoščenja. Ker žongliranje zahteva koncentracijo na stvari v rokah, je zelo dober način kako se znebiti stresnih misli, saj povzroča stanje, ki je poznano kot ‘’sproščena koncentracija” in ta je za dosego najboljših rezultatov zelo pomembna pri vseh športnih in fizičnih aktivnostih.

Lista desetih najkoristnejših posledic žongliranja:

  1. Žongliranje vas naredi ambidekstrozne – leva in desna stran telesa ter možganov postajata enakopravnejši, kar pomaga pri ravnotežju in drugih rokovanjih v življenju.
  2. Žongliranje izboljša koordinacijo rok in oči, kar je zelo koristno pri različnih igrah in spretnostih. Poleg tega vzdržuje ter povečuje doseg gibanja v rokah in ramenih ter podmazuje sklepe. Zaradi tega ga ponekod vpeljujejo tudi kot obliko seniorskega fitnesa.
  3. Žongliranje izboljša zavedanje ritma in ritem je prisoten v toliko stvareh v življenju, morda najpomembneje v glasbi in plesu.
  4. Žongliranje izboljša zavedanje telesa in posledično motorične spretnosti. To se odraža v boljšem ravnotežju med različnimi deli telesa. Umetnost ravnotežja pa je prisotna na vseh ravneh življenja.
  5. Žongliranje sprošča stres saj je z njim mogoče doseči stanje ‘’sproščene koncentracije” – hkratno izostrenega fokusa ter koordinacije v sproščenem stanju. Celo pet minutno žongliranje bo izčistilo um skrbi in po tej kratki meditaciji bo probleme videl z več jasnosti ter fokusa. Žongliranje vas namreč potopi v trenutek, ter tako posledično onemogoča hkratno razmišljanje v aktivnosti.
  6. Žongliranje daje tudi občutek izpolnitve dosežkov, saj je v žongliranju vedno mogoče najti nove izzive, nove vzorce in novo opremo. Da pa žongliranje ni zgolj ego pumpanje poskrbijo ostali žonglerji, ki rade volje delijo skrivnosti trikov z vsemi.
  7. Žongliranje vas pripelje v stik z novimi prijatelji ter družbo, ki je po večini osrediščena ter usmerjena v življenju.
  8. Žongliranje povzroči tudi, da vam raste možgan. (Nature magazine, volume 427, Jan. 2004). V raziskavah celo ugotavljajo, da naj bi preprečevalo Alzheimerjevo bolezen. Ko žongliraš delaš več kot samo kuriš kalorije in krepčaš svoje jedro, treniraš tudi svoj um. Dlje kot traja, da se naučiš nečesa, bolj treniraš svoj um!
  9. Žongliranje preganja dolgčas – težko boste našli zdolgočasenega žonglerja, ko pa odkrijete podajanje in skupinsko žongliranje, boste tudi s salvami smeha kurili kalorije.
  10. Žongliranje je super aerobna vaja vsaj dokler se spomnite, da DIHATE vmes ko žonglirate. Poleg tega z vsako uro žongliranja porabite 280 kalorij, kar je podobno hoji, vendar je precej bolj zabavno kot večina drugih telesnih vaj.

Preberi več o žongliranju in poglej filme aka …

Dodatni razlogi za žongliranje, ki niso šli med top 10:

-      Je tudi ena redkih resnično prenosnih vaj/treningov, rekviziti ne zavzamejo veliko prostora (žogice ali šali) prav tako pa ne potrebujete velikih prostorov, saj lahko vaje izvajate tudi v res majhnih prostorih, sede, leže, na kavču itd.

-      Študije so pokazale, da žongliranje poleg razvoja sledenja, zavedanja vzdolžne osi ter finih motoričnih spretnosti, lahko izboljša tudi branje in pisanje. (Revija Teaching Elementary Physical Education, Maja 1996, je izšla z člankom o tem fenomenu.) Učenje žongliranja izboljša tudi spretnosti zaporedja, ki ju uporabljata matematika in znanost. Znano je tudi, da je veliko žonglerjev dobrih matematikov in/ali informatikov.

-      Ko se enkrat naučite žonglirati, boste v sebi razvili strast in boste vedno hoteli žonglirati.

-      Pomaga pri problemih kot je disleksija, žongliranje uporabljajo tudi pri zdravljenjih motenj pomanjkanja pozornosti in hiperaktivnosti ter socialnih fobij.

-      »Refleksi višjega reda« so tip refleksov, ki jih razvijejo žonglerji in so znani po svoji neznanski hitrosti. Na primer, za dobrega žonglerja ne bi smel biti problem ujeti surovo jajce, ki se ga vrže brez opozorila in ne da bi ga strl.

-      Meditacija, paradoksalno so enaki procesi, ki so dobro poznani kot trening telesa, lahko obenem tudi zelo sproščujoča dejavnost. Žongliranje kot meditacija ponavljajočih se vzorcev ali vzorca, lahko um odpelje stran od stresa, ki ga doživlja v dnevnem življenju. Žonglerji opisujejo celo fenomem ‘raztelešenja’ in mirnosti, ki jih lahko prevzame med žongliranjem. Konstantno vzdigovanje in padanje objektov in stalnost ritmov lahko postaneta skoraj hipnotična in pozornost žonglerja, ki je ozko fokusirana na vzorec žongliranja se lahko razširi, da je videti kot da obsega celotno stvarstvo, a hkrati nima nezaželjenih stranskih učinkov drog.

Zgodovina žongliranja

Žongliranje je spretnost manipuliranja objektov za zabavo ali šport. Najbolj prepoznavno je kaskadno žongliranje s tremi žogicami. A termin žongliranje se lahko nanaša tudi na druge spretnosti z rekviziti – imenovanimi v žargonu ‘propsi’, kot so diabolo, devil sticks, poi, cigaretne škatle, ogneni plesi, kontaktno žongliranje, hulahupi, heki seki in manipulacije s klobuki in kiji.

Beseda žongliranje izhaja iz srednje angleščine jogelen (zabavati s triki) in delno iz stare francoščine jangler.

Na tej starodavni sliki (1994-1781 pred Kristusom) so videti predstavljeni žonglerji. Našli so jo v petnajsti grobnici Karyssa I področja v Egiptu, neznanega princa. Žonglerji so upodobljeni v veliko starodavnih civilizacijah vključno z Egiptom, Kitajsko, Indijo, Staro Grčijo, Starim Rimom, Azteki in Polinezijskimi civilizacijami.

V Evropi je bila to čisto sprejemljiva aktivnost do propada Rimskega cesarstva, po tem je namreč padlo v sramoto. Skozi srednji vek so večino zgodovine pisali religiozni kleriki in ti so se zmrdovali nad preformerji, ki so žonglirali ter jih obtoževali slabe morale in celo čarovništva. Dolgo so zato žonglerji nastopali samo na trgih, ulicah in pivnicah, pa še to s kratkimi in pogosto zbadljivimi predstavami.

Leta 1768 Philip Astley odpre prvi moderni cirkus. Nekaj let pozneje zaposli tudi žonglerje, ki imajo točke skupaj s konji in klovni. Od tedaj so žonglerji povezani tudi s cirkusom. A razvoj žongliranja se zopet ustavi v sredini dvajsetega stoletja skupaj z vzponom filma, radia in televizije. Kljub temu v zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja večje število ljudi začne žonglirati za hobi. V teh časih je nastala tudi ‘International Jugglers Association’, sprva kot klub nastopajočih žonglerjev, a kmalu so se jim pridružili tudi ne-nastopajoči in začeli snovati vsakoletne konvencije. IJA še vedno prireja poletne konvencije, od katerih je EJC največje srečanje žonglerjev, ki se vsako leto dogaja v drugem evropskem mestu. Za promocijo žongliranja pa so ustvarili tudi žonglerski dan, ki je tradicionalno v soboto sredine junija. Večina mest in večjih krajev ima svoje žonglerske klube. Internet Juggling Database pa vzdržuje iskalno bazo večine teh žonglerskih klubov po svetu.

Žonglerske konvencije ali festivali tvorijo hrbtenico žonglerske scene. Fokus je druženje in deljenje znanja, hkrati z odprtimi treningi pa so prisotne tudi delavnice mojstrov za posebne tehnike in spretnosti. Večina konvencij vključuje tudi glavni show, ki je odprt za javnost, tekmovanja in žonglerske igre ter mestne parade.

Žonglerski rekordi

Žonglerske rekorde, potrjene z video gradivom, beleži JISCON:

  • Obroči: 13 obročev in 13 ulovov, Albert Lucas v letu 2002.
  • Žogice: 12 žogic in 12 ulovov, prvič izvedel Bruce Sarafian v letu 1996.
  • Kiji: 9 kijev in 9 ulovov, prvič izvedel Bruce Tiemann v letu 1996.

Vsak od teh rekordov je poznan kot ”flash”, kar pomeni, da je vsak rekvizit vržen in ulovljen samo enkrat. Zato nekateri oporekajo, da so to pravi žonglerski rekordi in po njihovih merilih je za ”pravo” žongliranje potrebno imeti vsaj dva ulova. Po teh merilih pa so rekordi naslednji:

Žonglerski zapis

siteswap Animacija kaskade treh žogic, ki jo poznamo tudi kot ’siteswap 3′

Žonglerski triki in vzorci lahko postanejo zelo kompleksni in bi jih bilo težko razložiti naprej brez nekakšnega sistema. Za zapis in odkrivanje novih vzorcev so jih razvili kar nekaj. Diagrami so najpreprostejši način predstavitve na papirju, a uporabljajo slike in njihova uporaba je omejena. Lestvični diagrami sledijo poti propsov skozi čas in vzročni diagrami sledijo kje v zraku so propsi ter predpostavljajo, da ima žongler v roki vedno en rekvizit.

siteswapNaprednejši način zapisa je imenovan ’siteswap’ in je tudi daleč najbolj uporabljan. Različne višine metov imajo svoj ”beat’‘ ali tempo kolikor trajajo in zato imajo pripisano relativno število. Iz njih lahko predstavimo vzorec v zaporedju številk kot npr. ”3”, ”744” ali ”97531”. To so primeri za en par rok, ki izvajajo izmenjujoče oz. asinhrone mete. Za prikaz vzorcev metov z obema rokama naenkrat obstajajo drugačne konvencije zapisa, pa tudi ti. multiplex siteswap za vzorce metov dveh ali več žogic naenkrat iz ene roke. Razvili so še več razširitev tega osnovnega sistema, kot so siteswap za podajanje, večročni-zapis (Multi-Hand Notation), in splošni siteswap (General Siteswap).

Najnoveša pogruntavščina pa je ‘beatmap’, ki naj bi bil sposoben številčnega zapisa vsakršnega števila rok ali žonglerskih propsov in vsakršnega ritma brez dodatne kompleksnosti k osnovni strukturi zapisa. V njem naj bi bilo mogoče zapisati tako žoge v vzorcu, kot tudi roke ali ramena žonglerja in položaj, lokacijo ali orientacijo telesa žonglerja. Luke Burrage, izumitelj beatmapa trdi, da njegov sistem pokriva več vzorcev kot vsi diagrami in vsi siteswapi združeni. A je do sedaj uporaba beatmapa zelo omejena, saj večina žonglerjev in žonglerske programske opreme razume samo variacije siteswapov.

Kontaktno žongliranje

Je oblika manipuliranja objektov, ki se usmerja na gibanje objektov, kot so npr. žoge, v kontaktu s telesom. Razdeljeno je v tri glavne tehnike:

  1. Telesno kotaljenje pomeni manipulacijo enega ali več propsov (ponavadi akrilnih krogel) okoli rok, ramen in telesa.
  2. Dlaneno vrtenje pomeni manipulacijo dveh ali več žog v odprti dlani, tako da je vsaj ena izmed njih v gibanju. Žoge so lahko v obeh rokah ali pa se premikajo iz ene v drugo v gladkem gibanju in fluidnih vzorcih.
  3. Izolacija pomeni manipulacijo ponavadi enega propa, ki se kaže kot suspendiran v prostoru, medtem ko nastopajoči premika roko pod njim ali celotno telo okoli njega.

Nekatere manipulacije kot je ravnotežje ali kotaljenje ene žoge na glavi so poznane že dolgo časa. Kontaktno žongliranje v moderni obliki pa izhaja iz rutine poimenovane »Light«, ali »Luč«, ki jo je razvil Michael Moschen v letu 1980. V tej predstavi je uporabil čiste akrilne krogle kot edini prop in jih vrtel v dlaneh tudi do osem na enkrat. Predstavo je končal s kotaljenjem po telesu z eno samo kristalno čisto kroglo, ki je izgledala kot da lebdi nad njegovimi rokami in rameni, kot krogla luči. V filmu Davida Bowija - Labrint, njegov karakter kontaktno žonglira skozi celoten film. Te manipulacije je ‘na slepo’ za njim delal prav Micheal Moschen.

Leta 1991 je James Ernest, sicer razvijalec iger, napisal knjigo »Contact Juggling«. Tako je Ernest verjetno izumitelj tega izraza, saj ga Moschen ni uporabljal, pač pa je imel druge izraze, ki se niso prijeli (“crystal ball manipulation”, “dynamic manipulation”).

Ekvilibristika

Ekvilibristika je krovni termin za mnogo cirkuških veščin, ki vključujejo balansiranje ali vzdrževanje ravnotežja – ekvilibrija. Nekateri dobro poznani primeri ekvilibristike vključujejo žongliranje, vrtenje palic, vožnja monocikla – enokolesa, hoja s hoduljami, hojo po vrvi, manipulacijo devil sticks in nekaj akrobatike.

Vesolje

Žongliralo se je tudi že v vesolju, kljub dejstvu, da mikro-gravitacijsko okolje orbite žonglerskim predmetom odvzame bistveno lastnost, namreč da lahko padajo. To so dosegli z žongliranjem z dvema osebama in podajanjem objektov med njima. Demonstrirala sta ga Greg Chamitoff in Richard Garriott v oktobru 2008.

Za konec

Še obvezni video material:

Inspirativni esej o raziskovanju neznanega v Michael Moschen juggles rhythm and motion (video).

In miniesej o nesposobnosti moderne robotike:

Že oče informacijske tehnologije Claude Shannon je bil navdušenec nad žongliranjem. Vmes ko ni vozil monocikla po univerzi je hotel narediti pravega sajbržonglerja (video).

Ideja je težka, zato tudi moderni sajbržonglreji (video) niso niti na Claudovem nivoju. No mogoče sajberplesni pravižongler (video).

Vse to da ne staknete ‘multitasking atenšn disorder’ aka Mnemonic MonKey Pirate.

// Posodobitev

2. junija 2011 so na physorg.com je poročali o izumu žonglerskega robota, ki je sposoben kaskade 5 žogic. Čestitam s slušalkami!

, ,

  1. #1 avtor Matjaž dne 2. Apr. 2010, Petek - 7:57

    Bravo, tole je pa odlično spisano:)

    lp m

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !