Prisilili vas bomo, da boste svobodni


Ob letu osorej, ko prevladujejo razmišljanja o preteklem in poizkusi razumevanja trenutnega zgodovinskega trenutka, je še vedno aktualen dokumentarec izpred treh let, avtorja Adama Curtisa,The Trap‘. V tretjem delu Adam namreč pokaže ideje razvoja moderne družbe iz velike opozicije negativne svobode, ki ni za ničIsaiaha Berlina nasproti pozitivni svobodi komunizma, ki je za ideale – v čudaško, dandanašnje ‘pozitivno’ širjenje negativne svobode. Prisilili vas bomo, da boste svobodni.

Jedro njegovega argumenta je, da se revolucionarno nasilje, kot se je pojavljalo nekoč, na primer v francoski ali alžirski revoluciji, pojavlja tudi zdaj v moderni zunanji in notranji politiki, kjer namen opravičuje cilj. A če je v času hladne vojne Isaiahova ideja negativne, nasproti pozitivni svobodi, zbujala upanje in dajala pomen zahodnemu svetu, ter njegovim vrednotam, pa se je po seriji revolucij v začetku devetdesetih let in ‘koncu zgodovine‘ pokazala za preveč omejeno, da bi lahko napolnila življenja ljudi ali olajšala socialno mobilnost oz. zmanjšala razlike med bogatimi in revnimi, ki so zadnjih trideset let vedno večje.

Po padcu komunizma so ljudem na vzhodu različne šok terapije revolucionarnega napora zahodnih sil prinesle zgolj omejeno razumevanje svobode, kot tržne svobode, ki je npr. po kaosu v Rusiji pripeljala ljudi do tega, da so Rusi raje objeli red in avtoritativnost, kot obljubljeno jim svobodo. Na žalost pa so revolucionarna prizadevanja na tujem prinesla s seboj tudi skromno razumevanje svobode v zahodnih svetilnikih demokracije.

Po tridesetih letih intenzivnega upravljanja percepcij – ti. ‘perception managment’, smo tako letos prišli do silovitega razburjenja z objavo diplomatskih depeš, ki v novoreku opisujejo to upravljanje. Znašli smo se v čudnem svetu, kjer smo priča spojitvi ideje negativne in pozitivne svobode, kjer politiki negativno svobodo, ki ne stoji za nič, nima namena izven omejevanja škode, vedno bolj vsiljujejo s pozitivno svobodo, ki je za stvari, ideale, kjer namen opravičuje cilj.

Ta logika našim politikom dovoljuje celo odločanje o ‘pravi vrsti svobodnega človeka‘ in zato lahko – vedno bolj brez pravne podlage – kaznujejo tiste, ki ne sodijo v ta ideal. Vidimo, da zapirajo posameznike z kaj malo ali nič dokazov. Znašli smo se sredi upravljanja družbe zgolj iz enega torišča – iz poenostavljenega ekonomskega modela človeških bitij, videnega kot absolutne resnice. A takšne, ki ne ponuja nič pozitivnega v zameno za reakcinarne sile, ki jih vzbuja po vsem svetu. Izstop iz tako ozkoglednega pogleda je v zavedanju, da se je Isaiah Berlin motil in da ni nujno, da se vsi poskusi progresivne pozitivne svobode končajo v prisili in tiraniji.

The Trap – We will force you to be free

http://video.google.com/videoplay?docid=-7581348588228662817

V drugem delu Adam Curtis obdela fikcijo modernega merjenja uspešnosti in samostojnega življenja številk, ki so popeljala naša življenja v nadzorovan svet in zaradi napačnih opisov števil, povzročila ekonomske krize. Skupaj s ‘check listami’ je ta fikcija objektivnega merjenja uspešnosti pripeljala do reduciranega razumevanja človeškega bitja, ki nam zdaj predstavlja zgolj še atomiziran delec, katerega je mogoče kvalificirati z matematiko. Še sam John Nash, avtor naprednih algoritmov teorije iger, ki so zdaj zaživeli svoje življenje, neodvisno od vezi ljudi v družbi in jih s tem prislili v sistemsko nasilje, priznava, da je razum v njih preveč poudarjen.

The Trap – What happened to our dreams of freedom

http://video.google.com/videoplay?docid=-7470134968000083794

V prvem delu pa predstavi vzpon teorije iger med hladno vojno, predvsem matematične modele človeškega obnašanja izhajajoč iz dela Johna Nasha. Le ta je, podobno kot Friedrich von Hayek, verjel da so vsi ljudje po naravi nezaupljiva in sebična bitja. Hayekove ekonomske teorije ne puščajo prostora altruizmu, a podobno kot Nashova, pa bitja gnana zgolj s sebičnostjo lahko dosežejo ekvilibrium. Ko je Nash razvijal te algoritme je trpel za paranoidno shizofrenijo in je bil sumničav do vseh, ter bil prepričan v mnoge zarote proti njemu, kar je tudi inspiracija filma “Čudoviti um“.

Curtis pokaže, kako je matematično modelirana družba, ki jo poganjajo podatki — cilji učinkovitosti, kvote in statistika — ter pretirano verovanje ali prepričanje v človeško sebičnost tisto, kar je nastavilo past zahodni civilizaciji, saj je poenostavilo, ter odrezalo pomen človeških vezi. Epizoda je dobila ime po Nashovi sistemski igri, modelirani po njegovih prepričanjih o človeškem vedenju, imenovani “Fuck Your Buddy” (pozneje objavljeni kot “So Long Sucker“), kjer je edini način za zmago v izdaji svojega partnerja. Kot večina igric teorije iger se v realnosti ni izkazala za resnično in ko so jo preizkusili na tajnicah RANDove korporacije in so le-te vsakič sodelovale, so iz tega zaključili zgolj, da tajnice pač niso primerni subjekti za to igro.

The Trap – F**k Your Buddy

http://video.google.com/videoplay?docid=404227395387111085

, , , ,

  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !