“Nimamo izbire: objaviti ali propasti.


Ta material moramo objaviti, je skoraj smrtonosen” - je dejal Julijan Assange v nedavnem intervjuju. A način objavljanja, kot so ga izbrali – v sodelovanju z glavnimi medijskimi hišami, ter z neznosno počasnostjo, je tarča mnogih kritik. Kar pa je skoraj komično in tudi neprecenljivo, so paradoksi, ki vznikajo iz sodelovanja med ječarji resnice in kripto idealisti še vedno novega kiber prostora. S soncem so zdaj obsijana izkrivljanja, ki smo jim neprenehoma priča s strani medijev, a tokrat je za njimi ‘znanstveno novinarstvo‘ – dokumenti, objavljeni skoraj sočasno s članki.

Tabu podkupnin

Najnovejši primeri izkrivljanj vključujejo obtožbo Guardiana, da politično cenzurira objave, ker si ne upa objavljati kritičnih pogledov kazahstanskega višjega uradnika na sam sistem kapitalizma. V delno razkritem dokumentu, ki so ga objavili, so cenzurirali vse v poudarjenem tisku:

“… tržno gospodarstvo pomeni kapitalizem, kar pomeni veliko denarja, kar pomeni velike podkupnine za tiste, z najboljšimi vezami.”

Ko Maksat Idenov, višji uradnik, ki je bil tudi predsednik kazahstanskega dela naftne družbe British Gas (BG), v pogovoru pove, da sta tako BG kot italijanska ENI skorumpirani in podkupujeta kazahstanske uradnike, je bil ta del dokumenta v celoti pobrisan. Enako kot del, kjer so tik pred večerjo, Idenova slišali “lajati v njegov mobilnik” na direktorja BG Marka Rawlingsa “da se ‘še vedno igra igre z Jamesom Giffinom,’ zloglasnim AmCit fikserjem obtoženem obsežnih podkupovanj v trgovanju z nafto v 1990tih, katerega primer se vleče na sodišču v New Yorku. Idenov mu pove: ‘Mark, prenehaj biti idiot! Nehaj izzivati usodo! Prenehaj s komunikacijo z znanim obtoženim kriminalcem!’ Šele nerazkriti deli v krepki pisavi odkrivajo, česar angleški davkoplačevalec ne sme vedeti, namreč da eden izmed direktorjev eminentne angleške družbe vedno znova sklepa posle z obtoženim podkupljivcem“, zmagoslavno zapiše Shamir, ki ima po poročanjih svojo kopijo depeš*. Giffena so pozneje sicer oprostili, ker so podkupnine kazahstanskim uradnikom bile avtorizirane s strani CIA operacij.

Kdo je kriv, kdo je raven?

Tudi v drugem primeru je glavna oseba poleg WL časopis Guardian. V prostih prispevkih so namreč med božičnimi počitnicami objavili obtožbo Jamesa Richardsona, ameriškega operativca v republikanski stranki, da bo WL kriv, če se karkoli zgodi z Morganom Tsvangiraijem, zimbabvejskim premierom in glavnim nasprotnikom Roberta Mugabeja. Objavljeni dokumenti so namreč pokazali, da je zgolj javno podprl ukinitev sankcij, privatno pa jih je podpiral, za kar mu zdaj grozi smrtna kazen. Zgodba ima veliko konteksta, a kar je očitno tudi v tem primeru je pogodba s hudičem. Guardian je končno objavil svojo razlago dogajanja, kjer poleg prevzemanja odgovornosti za izbiro in redakcijo materiala, na koncu poda zanimiv stavek, ki točno opisuje trenutno konfuzijo:

“Večina zgodb sledi enaki formuli: “V dokumentih, ki jih je danes objavil WikiLeaks je bilo razkrito xxx …” To je dalo WikiLeaks zasluge, ki si jih zasluži in išče – in to je bilo bolje kot alternativa: “V dokumentih, ki so jih danes objavili WikiLeaks, New York Times, Guardian, El País, Le Monde in Der Spiegel.”

Ali res? Resnica je zdaj postala kar alternativa? Res skrajni čas da preklopimo na alternativne medije. Ali pa stripe – priporočam!

— — —

* dodano 2222011

, ,

  1. #1 avtor bine bone dne 15. Jan. 2011, Sobota - 19:24

    Preihaja svetovna financ kriza, stripi ne bodo rešitev!

    Saturday, 15 January 2011 13:46 It is just information, make of it what you will.

    There is some historical detail about Europe that isn’t quite right and he clearly doesn’t realise that it is all being coldly manipulated – not least the moves towards a world currency and world central bank – but the economic themes with regard to America are right on.

    There’s a sales pitch at the end, but it is posted for the economic information before that.

    Watch here…

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !