Imate raje ‘copyright’ ali zasebnost?


Rick Falkvinge, ustanovitelj švedske piratske stranke, predstavlja zanimivo tezo, da nas industrija intelektualne lastnine aktivno vozi po poti družbe Velikega brata, saj razume, da je to edina pot rešitve pravnega varovanja intelektualne lastnine.

Očitno je namreč, da današnji nivo intelektualnih pravic ne more soobstajati s pravico zasebne elektronske komunikacije. Naj bo to email ali kak drug spletni pogovor, kjer si lahko delimo najrazličnejše multimedijske vsebine, so le-te velikokrat hkrati pod neko obliko lastnine. Edini način vzpostavitve trenutnega nivoja intelektualnih pravic je tako v odstranitvi pravice do zasebnosti. Analiza vsebine zaradi pravic deljenja avtorskih in drugih vsebin zahteva vpogled v komunikacijo.

Rick sicer pravi, da ni srednje ceste in da se moramo odločiti ali bolj cenimo intelektualno lastnino ali zasebnost, a že bogastvo pisanosti realnosti v konfliktu teh dveh konceptov kaže, da potujemo po slabi in nevarni cesti, kjer se to še ni odločilo. Se pa strinjam z njim, da bi takšna odločitev, če bi bila seveda v prid omejitvi intelektualnih pravic, še precej bolj podrla zidove, ki zdaj dvema milijardama ljudi preprečuje dostop do skupnega človeškega elektronskega znanja in kulture. Kot takšna bi bila mogoče res večji skok kot prihod javnih knjižic v letu 1850. Orodja in infrastruktura sta položeni, predvsem prepovedi in plačilni zidovi postavljajo ovire uporabi.

Industrija to razume, kot kažejo nedavne depeše objavljene na Wikileaks. Ameriška ambasada je zdaj zadovoljna s prizadevanji švedskih pravosodnih organov v preganjanju lastnih državljanov v interesu ameriške intelektualne industrije, saj je švedska pred tem postala znana kot zaščitnica piratskega spleta. Zato so jim naložili spisek zahtev s strani industrije, podprte z grožnjo vključitve na listo lastniško malopridnih držav. Tudi evropska zakonodaja gre v tej smeri – hranjenje prometnih podatkov, IPRED, trikratno opozorilo uporabnikov in podobno. Kljub prekomernemu vplivu industrije na zakonodajni proces, pa odločitev za zasebnost ali intelektualno lastnino ne bo nikoli samo na strani industrije.

, , , , ,

  1. #1 avtor Feniks dne 23. Jan. 2011, Nedelja - 19:55

    Avtorske pravice so se čisto izrodile. Menim, da bi se moral določiti razumen rok v katerem potečejo vse avtorske pravice brez možnosti podaljšanja saj se največje zlorabe dogajajo tam kjer sploh ne gre za avtorska dela ampak za odkrivanje že obstoječih in delujočih sistemov, krajo starodavnih znanj ali pa celo absurdov kot je patentiranje DNK. Nazadnje bomo morali plačevati avtorske pravice nekomu, ki bo patentiral posamezne sisteme človeškega telesa zato, da nas bodo pustili pri življenju. Pri teh omejitvah bi se bilo potrebno opirati na dejstva kot so: ali je avtor iz tega kaj iztržil koliko časa mu je bila dana možnost, da nekaj iztrži, ali je zaslužek v realnem razmerju s tem kar je patentiral, itd. Žal pa je to v navzkrižju z današnjo logiko trga zaradi česar se to najbrž ne bo zgodilo. Tako bo še naprej možno, da avtor duhovitega odpirača za steklenice iztrži več kot pa avtor www.

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !