Žlehtni žvižgači


Adam Curtis poroča o posnetku na katerega je naletel med svojimi brskanji po BBCjevem obsežnem filmskem arhivu. 24. minutni dokumentarec pripoveduje zgodbo o Tylerju Kentu, ameriškem diplomatu med drugo svetovno vojno, ki je skoraj spremenil svetovno zgodovino. Bil je namreč anti-komunist, prepričan, da so za sovjestko revolucijo v resnici Židje. MI5 je pri njem našla 15,000 strani dokumentov, za tedanje čase – pred xeroxom, nepredstavljivo število. Med njimi so bile njihove lastne prošnje za pomoč FBI-ja pri sledenju nacistov in tudi potencialna bomba, ki bi lahko zaustavila že tretjo izvolitev Franklina D. Roosevelta. Osebna korespondenca med Rooseveltom in Churchillom, celo tako detajlna kot pogovori o ameriških rušilcih.

Javno se je v svoji kampanji Roosevelt  zavzemal za ameriško nevtralnost v vojni. Kar 83 odstotkov Američanov je bilo namreč proti vojni. Tyler je bil prepričan, da bi takšna drža ZDA omogočila nacistom uničenje komunistov in hkrati Židov. Razlog, da Tylerju na koncu ni uspelo, pa je druga astronomska številka za takratne analogne čase. V 31 letnem obstoju je MI5 nabrala centralni register kar štirih miljonov in pol sumljivih oseb – tako za vladni kot korporativni nadzor britanskega imperija. Na njem je bil tudi Kent.

Tam se je znašel že po treh dneh po premestitvi iz Moskve v London. Ker pa je bil na njem tudi ameriški ambasador, so ga nekaj časa samo spremljali. Tako jih je pripeljal do velike mreže domačih vplivnih fašistov in nacistov, ki so jih uspešno obsodili. Ko so ga aretirali, je bil 8 mesecev incomunicado. Po izvolitvi Roosevelta, so tudi njega obsodili na 7 let zapora. Leta 1982 ga je obiskal BBCjev novinar v trailer parku, kjer je živel in nastal je ta dokumentarec, ki pripoveduje temno stran žvižgačev.

, ,

  1. #1 avtor suum dne 23. Jan. 2011, Nedelja - 12:08

    Zelo zanimivo. Vseeno pa sem malo skeptičen do mnenja, da bi izpust dokumentov bistveno spremenil zgodovino. Namreč, zgodovina je sestavljena iz nizov različnih dogodkov in okoliščin, čeprav je ponavadi le slednji v nizu tisti, ki prelije čašo. Konkretno v tem primeru bi najbrž Roosevelt res bil ob mandat, če bi se dokumenti objavili tik pred volitvami. Ampak, če bi potem kasneje Japonci vseeno napadli Pearl Harbour in mislim, da bi se tega ne glede na vse lotili, menim, da noben ameriški predsednik, niti javnost, tega ne bi pogoltnili kar tako, izolacionizem gor ali dol. Sicer si pa lahko izolacionist tudi tako, da skrivaj prodajaš orožje in mislim, da bi Američani vsaj na ta način, tudi če ne bi šli direktno v vojno, pomagali Angležem.

  2. #2 avtor suum dne 23. Jan. 2011, Nedelja - 12:15

    Jasno pa ne bi bilo čisto enako. Angleži sami bi težko izvedli invazijo v Evropi, Rusi bi morda nazadnje zasedli še večje kose ozemelj, spet pa bi bilo lahko popolnoma drugače, če bi Japonci, namesto po Američanih vsekali po Rusih z vzhoda, po možnosti istočasno, kot so to storili Nemci z zahoda.

    Skratka, čejev je več kot zadosti.

  3. Apollo

    #3 avtor Apollo dne 23. Jan. 2011, Nedelja - 13:26

    :) Res je, še posebej ČE predvidevaš, da republikanski predsednik ne bi bil za vojno in ne bi dopustil, da se zgodi Pearl Harbor, za katerega so verjetno imeli opozorila v naprej, da se pripravlja.

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !