Čakajoč na dan odhoda


V medijski bitki za Egipt, ki sledi dogajanju na ulicah, vlada čisti kaos. A očitno je, da so na mizi velike odločitve. Robert Gibbs, tiskovni predstavnik Bele hiše, je pravkar zavzel najbolj resno pozicijo, da se morajo reforme v Egiptu pričeti takoj – in ne septembra. Skupaj z angleškim premierom Davidom Cameronom sta skoraj istočasno opozorila, “če se izkaže, da je režim podpiral ali toleriral [današnje] nasilje, bi to bilo popolnoma in povsem nesprejemljivo.” Medtem ko so vsi zahodni mediji na strani tega živahnega gibanja za demokratizacijo Egipta, pa Bata, slovenka, ki živi v Egiptu zadnje 5 let, poroča o čisto drugi sliki dogajanja:

Da bo nekaj jasno…

Ljudje nismo za Mubarakov režim ampak smo zadovoljni s tem, kar nam je včeraj ponudil. Želimo si, da se država ne uniči popolnoma, ter bi zato radi videli, da Mubarak dokonča svoj mandat in da se začnejo priprave na tiste septemberske volitve in potem bodo egipčani imeli kogarkoli si bodo izbrali.
Mubarak je svoje povedal in ponudil!
Protestniki niso do tega trenutka poslali še nikogar, ki bi jih zastopal?!
Vsi si želimo sprememb! In protestniki so jih izborili, zakaj ne pošljejo svojih predstavnikov, da bi se takoj začelo delati za boljši jutri?

Seveda se ne strinja z današnjimi izzivanji ter nasiljem pro-mubarakovih privržencev in med njimi danes niso bili samo plačanci in policaji v civilu, ampak drugi del Egipta, ki so jih masivnost ter dosežki protestnikov ravno tako presenetila, kot ostali svet. V medijih nihče nima pravega konteksta, mediji potrebujejo glasne in eksplozivne prispevke in tako nas Toktok v komentarjih sprašuje:

Zakaj Al Jazeera ni nikoli vprasala za komentar – mnenje: taxi voznika, trgovca iz male trgovinice v Gizi, prodajalca v unicenem Metro marketu?

Zato, ker je Al Jazeera na strani mirnih demonstrantov, ki so pohitrili spremembe v Egiptu, a spremembe so nevarne in nepredvidljive. Poleg tega se tudi ne končajo vedno dobro. Zato ni čudno, da je preostali del Egipta zadovoljen z doseženim, kar je bilo še prejšnji teden nepredstavljivo. A je ravno danes jemenski predsednik Ali Abdullah že drugič v zadnjih letih – prvo je snedel, obljubil, da ne bo več kandidiral. Tudi v Tuniziji niso vsi zadovoljni in še kar ni konec protestov, ki trajajo že skoraj dva meseca.

Zakaj protestniki ne pošljejo nikogar, da bi jih zastopal?

To je pomembno vprašanje in mediji si ga niso znali postaviti drugače, kot “kdo po Mubaraku“? A teh protestov niso pričele politične stranke, ampak koreninijo v spletni skupnosti imenovani 6. April.  Organizirali so se leta 2008 v podporo demonstracij delavcev in so predstavniki egiptovskih ‘hacktivistov‘, oz. ‘slacktivistov‘, kot jih ponižujoče tudi označujejo. Da pa je vzrok za poniževanje v silovitem odzivu, ki so ga sposobni sprožiti, pa je dokaz Asmaa Mahfouz, kateri pripisujejo levji delež inspiracije in začetka zbiranj ljudi. Danes so objavili, v angleščino preveden, njen poziv, ki se je prvič znašel na Youtubu 18. januarja.

YouTube slika preogleda

Zanimivo, da je skupina prevzela simbol Odpora! iz Srbije, gibanja, ki je pomagalo strmoglaviti Slobodana Miloševiča. Kot opozicijsko skupino, pa jih kljub svojemu prijateljstvu z Mubarakom, podpira tudi ameriška vlada. Telegraph piše o depeši objavljeni na Wikileaks, ki neimenovanega predstavnika 6. Aprila povezuje z ameriško podporo na seminarju taktik aktivistov za spremembo režimov. Plan uporne skupine je bil sprememba režima še pred jesenskimi volitvami, kar je ameriški predstavnik videl kot nerealistično. Enakega mnenja so bili gotovo še prejšnji teden, ko je bila stabilnost glavna beseda, a med tem, ko sami zgolj počasi – a odločno, spreminjajo svoj odnos, pa navajajo za razlog hitre spremembe v Egiptu, ki presenečajo vse.

Ali bo torej ta petek dan odhoda oz. pričetka odhoda Hosnija Mubaraka še ni gotovo, čeprav je on že nekaj časa gotov.

—————————–

Posodobljeno: Skoraj istočasno je Bata objavila še obsežen prispevek, ki pokriva nekaj zadnjih dni v Egiptu, kot jih je doživela sama z družino. Že v nedeljo je razmišljala o tem, kar skušajo doseči danes:

Sama sedaj razmišljam, da Mubarak in njegova vlada tega ni prišakovala in seveda niso bili pripravljeni ali pa, da morda Mubarak izkorišča dano situacijo. Odgovarja mu, da ni policije.

Morda računa na to, da se bomo vsi ostali, ki nismo protestniki in želimo samo mir in živeti v miru pa tudi, če je on na oblasti organizirali in se spopadli s protestniki…tako bi izgledalo, kot da ga je ljudstvo obdržalo na oblasti. Najverjetneje  bo morda to tudi na koncu edina rešitev?! Nimam pojma kaj bo… Sedaj nihče od najboljših analitikov nima pojma kaj bi lahko bilo jutri?!
In še o pomanjkanju predstavnikov s strani protestnikov:
Več dni premier preko javne tv poziva protestnike naj pošljejo svoje predstavnike, da začnejo dialog in preučijo kako se lahko uresničijo njihove zahteve, ki mu pač niso poznane…
Katerega koli človeka so poklicali od vidnejših in bolj poznanih imen med protestniki ali tistimi, ki so protestnikom izrazili podporo je sodelovanje odklonil, češ da ni predstavnik in ne more prevzeti te vloge pogajalca in predstavnika!
Potem so se obrnili na gospodično, ki je to vse skupaj začela in organizirala. V eter smo poslušali, kako jo premier sprašuje, kaj so njihove zahteve… od vsega balasta o svobodi in demokraciji ni dobil nič konkretnega… Nakar je sam začel dialog, kot sem razbral je problem tudi brezposelnost in nizke plače. Obljubim, da bomo zagotovili več delovnih mest in danes smo potrdili, da bo najnižje izplačilo osebnega mesečnega dohodka od sedaj naprej po zakonu 1400 EGP. Na tej točki je dekle gospoda premiera prekinilo z besedami:« Joj, ne meni sedaj govorit v podrobnosti in detajlov… jaz ne morem biti pogajalec…«
Premier je ohranil mirno kri in dejal:« Uredu potem nam pošljite nekoga ali pa dvajstet njih, ki vas bo zastopal.«
Do sedaj se ni zgodilo nič! Nikogar niso poslali! Niti Baradai ni prišel… Še ob 11h zvečer je premier v živo preko tv programa pozval, da čakajo na predstavnike za dialog.
23:00 Položaj se hitro slabša. Včeraj v Aleksandriji je vojska posredovala in preprečila soočenje podpornikov Mubaraka in protestnikov. Danes pa ne ukrepajo. Al Jazeera prenaša obmetavanje z molotovkami pred muzejem zgodovine Egipta. Mubarak je edini, ki lahko prepreči to prelivanje krvi.

, , , , , , ,

  1. #1 avtor jin dne 2. Feb. 2011, Sreda - 22:59

    Kako lahko pričakujejo, da se bo kdo javil, potem ko so jih toliko let zatirali? Saj je jasno, da voditeljev ali ni, ker bi jih sicer že zdavnaj zaprli, ali si ne upajo priti, ker jih še bodo zaprli. Ali vsaj tako mislijo.

    Nisem strokovnjak za Egipt. Resnici na ljubo me Egipt nikoli ni zanimal. Ampak tako logično se mi zdi, da je vse skupaj samo pretvarjanje s strani oblasti. Češ, saj se nimamo s kom pogajati. Ko bo Mubarak enkrat odšel, ko ne bo več strahu pred policijo, se bo že hitro našlo veliko kandidatov za prevzem oblasti. Še prehitro. In vsak bo imel svoje zamisli, kako spremeniti Egipt.

    Saj zdaj vsi poročajo podobno kot Al Jazeera. Sicer pa, na začetku niti AJ ni poročala, ampak se je vse začelo na spletu. Šele potem, ko so videli, da gre za veliko stvar, so se vključili. Po mojem, ker niti niso imeli druge možnosti, če so hoteli ostati kredibilni.

  2. Apollo

    #2 avtor Apollo dne 2. Feb. 2011, Sreda - 23:20

    Hvala za odgovor jin, vprašanje je kar samo terjalo odgovor, a samo prvi del, saj o kredibilnosti medijev pač ne gre izgubljati besed, zakaj bi ‘amerikan stajl’ Al jazeera bila drugačna – pogledov na položaj tudi z drugih kotov kot o protestnikih za demokracijo tak res ne poroča. Če odšteješ vladne in ameriške odzive.

    Novinarjev so pa potolkli že ničkoliko, skupaj z demonstranti. Ni čudno, da imajo ustvarjeno mnenje.

    In ps. V Tuniziji so protestirali 1 mesec in jim vmes vdrli v elektronske medije ter pobrisali proti-vladne vsebine, pa ni skoraj nihče poročal.. Al Jazeera se je sicer tam izkazala.

  3. #3 avtor NoMercy dne 3. Feb. 2011, Četrtek - 14:16

    več, ko jih na hitro “mrkne” manj je od takrat naprej problemov na svetu.

  4. #4 avtor jin dne 3. Feb. 2011, Četrtek - 17:29

    Zdaj se protesti širijo še v Sirijo in Jemen. Nezadovoljstvo je očitno veliko. Bo pa zanimivo videti, kaj se bo zgodilo, če se bo v Damasku zbralo 100000 ljudi, če bodo Američani še vedo tako previdni, ali bodo takoj podprli proteste proti svojemu sovražniku :)

    Po moje je težko najti veliko podpornikov Mubaraka, tako da imajo AJ in drugi velike težave, ker jih pač niti ni toliko. Tu in tam kakšen, pa še to velikokrat po moje naletijo na pripadnike vladajoče stranke. Drugače bi z lahkoto na ulice spravili milijon svojih protestnikov za ’stabilen Egipt.’Potem imaš še Bato, ki je zablokirala komentarje, ko ji ni več bil všeč pritisk: za drugo mnenje. Ampak potem se že konča.

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !