Facebook demokracija


Na TechCrunchu je Jon Evans objavil drugi del  napovedi o ‘Koncu zgodovine‘ nadaljevanje znamenite ideje Francisa Fukuyame, ki je po padcu komunističnih režimov predvideval neizogibno prevlado liberalno demokratičnih vlad po vsem svetu. Jon Evans idejo prenese na kontekst dogajanja v Tuniziji, Egiptu in v vseh zatiralskih režimi, ki se zdaj tresejo pod protesti ljudi – a izključi Kitajsko, zaradi njenega Velikega požarnega zidu, ter posvari pred idealizmom, ki ne vidi spleta kot največjega vohunskega orodja. Njegov argument gre v grobem povzetku takole:

Nekateri pravijo, da sta za to zaslužna Twitter in Facebook. Drugi, zlasti Malcolm Gladwell in Evgeny Morozov, pa pravijo, da so socialni mediji politično nepomembni in / ali nevarni. Kitajska je cenzurirala “Egipt, Sirija je legalizirala Facebook in predsednik Sudana je izjavil, da bo z uporabo socialnih medijev zdrobil svoje sovražnike. Ne bi si mogel izmisliti teh stvari. Kaj se dogaja? Komu verjeti?

Facebook stran, ki jo je ustanovil Wael Ghonim, je v šestih mesecih nabrala več kot pol milijona članov. Po prevratu v Tuniziji so ga kontaktirali člani 6. Aprila za organiziranje dneva protesta … Ostalo je zgodovina.

Egipt ima zgolj 4 milijone Facebook uporabnikov, komaj pet odstotkov populacije in tudi Evans nerad prizna, da Facebook dopušča združevanje zatiranim ljudem, ki so [v nasprotju z zahodom] združeni v skupno razjarjenost in ponižanje v smislu, da so del enotne mase ljudi z enim samim namenom.

Tudi če po Mubaraku njegov režim preživi, predstavljajte si kaj se bo zgodilo, ko bo uporabnikov 50 odstotkov. Zatiranih ne bo več mogoče prepričati da so nemočni.

Ali kot pravi Slavoj Žižek na Al Jazeeri, ko primerja padec Hosnija Mubaraka s trenutkom v Tom in Jerry risankah, ko mačkon priteče preko roba kanjona, a ne pade dol, dokler sam ne pogleda dol in dojame, da nima ničesar pod nogami.

, , , , ,

  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !