Dogovor z Libijo


Vsi, ki kaj veljajo, so vedeli kaj se bo zgodilo, če se Gaddafiju zgodi ljustvo. ‘Nori pes‘, kot ga je poimenoval Reagan, si je z 42 leti oblasti ustvaril bogato zgodovino predvsem v podpiranju terorizma po vsej Evropi. Reagan ga je poskušal zamenjati, a kaj več kot sankcij in bombnega napada ni dosegel. Gaddafi je s sankcijam tako rekoč trgoval – imel je prednost – EU  se mu ni nikoli zares odpovedala kot celota.

Trdnjava Evropa namreč potrebuje energijo! ‘Socialistična in teroristična džamahirija‘ jo ima in je obenem tudi idealno brezobzirno tamponsko območje – tik pred evropskimi zidovi. Zato smo prijatelji. In zato jim pomagamo graditi številne zapore, kjer dnevno umirajo Nigerijci in drugi migrantje.

Razmere v teh taboriščih so strahovite in organizacije, ki skušajo skrbeti za nadzor nad takšnimi stvarmi, pogosto nimajo dostopa do njih. Leta 2005 je nekdanji direktor italijanske tajne službe, prefekt Mario Mori, povedal italijanskemu parlamentu, da “nedokumentirane priseljence v Libiji lovijo kot pse“, zapirajo jih v prenatrpanih objektih, ki so tako degradirani, da “morajo policisti nositi maske zaradi odvratnih vonjav“.

Zemljevid vseh znanih 27. taborišč

Kufra je med najslabšimi izmed 27. znanih lokacij. Zastareli objekti, prenapolnjeni do skrajnosti, brez dostopa do medicinske pomoči ter splošno pomanjkanje hrane. Pretepanja so normalen pojav in obstajajo poročila o verski nestrpnosti in mučenjih, med drugim tudi z električnimi šoki. Večina tukaj zaprtih so migrantje iz Eritreje in Etiopije.

Takšne razmere pa so plodna tla za še več korupcije in nečloveškega ravnanja, celo do te mere, da tihotapci ljudi upravljajo svoja lastna taborišča. Bivši zaporniki pričajo o podkupninah v višini 500$, da so ji sploh izpustili. Spodnji trailer za dokumentarec ‘Kot človek na zemlji‘ priča o migrantih, ki jih policija aretira in jih proda tihotapcem ljudem samo zato, da jih potem ponovno ujame  in ponovno proda znova in znova. Na vsaki točki izmenjave mora migrant plačati in prebežniki trdijo, da so morali iti skozi ta proces trikrat ali štirikrat, preden jim je uspelo priti v Evropo. Tisti, ki ne plačajo, pa so lahko zaprti leta in leta. Mnogi poročajo tudi o prisilnem delu.

Četudi Italija plačuje letalske prevoze za vračanje migrantov iz Libija v njihove lastne države, pa ne prenehajo kritike, da Libije taboriščnike vozi v puščavo masovno umirat. Zmeda je namerna, saj ni jasno niti koliko migrantov naj bi sploh bilo v teh taboriščih. AFP je poročala o neimenovanem strokovnjaku, ki je trdil da jih je zgolj 6,000, medtem ko FRONTEX leta 2007 poroča o 60,000. Skoraj enako število naj bi jih po njihovih številih tudi deportirali. Kar so samo kapljice v morje. IOM je leta 2009 poročal, da je v Libiji milijon in pol nezakonitih migrantov.

Vir: Global Detention ProjectLibya Detention Profile

Border Sahara: the detention centres in the Libyan desert

YouTube slika preogleda

, ,

  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !