Prihodnost interneta


Dvajset let po tem, ko je Tim Berners-Lee sledil načelom stvariteljev interneta o generativnosti, ki spodbuja kreativnost nasproti pasivni potrošnji in ustvaril svetovni splet ter orodja za njegovo uporabo, postaja internet vse bolj vseprisoten in spreminja človeške pogoje. Načela stvariteljev interneta je dobro opisal Jonathan Zittrain v knjigi ‘Prihodnost interneta (in kako jo ustaviti)‘, kjer opiše past, ki je nujna na poti razvoja orodja, temelječega na zaupanju in veri v dobronamerne prispevke posameznikov, ko enkrat preseže kritično točko in preide v množično uporabo.

Mogoče je na prvi pogled paradoksalno, da je vzrok večine problemov interneta in generativnih PC-jev (le-ti niso daljinsko nadzorovani in omejeni za zaščito), ravno sama sposobnost generativnosti, kjer ni nobene centralne avtoritete, ki bi potrjevala poganjanje programa, kot je to na primer mogoče v Applovi trgovini. Ekonomsko dejstvo uporabe teh naprav s strani milijonov ljudi, bo vedno privlačilo prevarante. Zato odprte tehnologije lahko nemoteno cvetijo in zbirajo energije najboljšega kar je v človeški naravi vse do točke, ko njihova uporaba preseže meje izvorne skupine, ki je toliko prispevala v njeno stvaritev in jo sprejme tudi širša javnost, kar s seboj prinaša nove težave.

Zittrain mojstrsko opiše pristop Wikipedije k težavam, ki vzniknejo ob popularnosti. Le-teh namreč ne skušajo predvideti in se z njimi ukvarjajo šele, ko se pojavijo. Rešitve pa niso demokratične, ampak je v prednosti debatiranje in konsenz. Najpomembnejši dejavnik wikipedijinega uspeha pa je občutek pripadnosti urednikov, ki ne izvira iz zapovedanih pravil, ampak iz svobodno izbranih vrednot. Dokler namreč obstaja kritična masa ‘netizenov‘ wikipedije, ki se čutijo poklicane, da vzdržujejo nevtralnost člankov v njej, tako dolgo je Wikipedija javno dobro za vse.

Knjigo o prihodnosti interneta je Zittrain napisal zaradi opozorilnih znakov, da se doba odprtosti generativnih računalnikov in mrež končuje, saj so problemi, ki jih je omogočila, prinesli s seboj močno konkurenco v obliki povezanih naprav. Kar nekaj jih že poznamo, od slovitih iphonov, xboxov in kindlov, ki jih lahko proizvajalec tudi po fizični prodaji spreminja na daljavo. Te povezane naprave rešujejo večino težav neveščih uporabnikov, ki ne morejo slediti bliskovitemu razvoju tehnologije in kulture, ki se je razvila v njej.

Vendar povezane naprave tudi zavirajo ustvarjalni razvoj, ki so ga ponujali polizdelki v obliki prvih osebnih računalnikov. Sam sicer menim, da se tega negerativnega razvoja ne da ustaviti. Na svetu je še več kot dovolj neveščih uporabnikov. Gotovo pa je težje videti izzid te bitke.

Če sprejmemo predvidevanja Raya Kurzweila o stapljanju človeka in tehnologije, ki bo skupaj z razvojem umetne inteligence prineslo paradigmatsko spremembo človeškega stanja – umetna inteligenca bo imela sposobnost samoizboljšave in bo pametnejša od nas in to pomeni, da je brez združitve z njo, ne bomo niti razumeli – si je v takšni situaciji težko predstavljati, kaj sploh pomeni vprašanje generativnosti. Seveda pa je to predvsem evolucijsko vprašanje in asimilacija množic sproža vsemogoče strahove, saj je osnovno vprašanje ali ni darwinistična napaka ustvariti bitja pametnejšega od tebe?

A nekaj je gotovo, razvoj se nagiba v smer neizbrisljivega zapisa nekega senzorja, pa naj se ta nahaja kot mikrofon ali kamera na telefonu, ali pa merilec vlažnosti v avtu in skupaj z eksplozijo senzorjev in podatkov po Moorovem zakonu raste tudi prostornina shranjevalnih naprav. Internet je bil leta 2002 velik 5 exabajtov in sedem let pozneje že 56 krat več – 281 exabajtov. Vlade pa si že vseskozi prizadevajo imeti nadzor nad to tehnologijo in neprenehoma smo priče izgubljanju baz, včasih tudi s podatki o milijonih ljudi, pa se še toliko ljudi čudi možnosti razvoja skupine kot je Wikileaks.

Seveda so opravičeni njegovi strahovi, kaj bi ukinitev narave interneta, kot ga poznamo danes, pomenila za našo družbo, ki počasi postaja tako zelo oplojena z digitalno tehnologijo. Razni ‘kill switch‘ gumbi za ukinitev interneta o katerih se govori od ZDA do Avstrije, vojne za pravico do šifriranja, ki se ponovno obujajo, dogodki v arabskih državah in aktivna cenzura interneta v Iranu ter na Kitajskem, kamorkoli pogledamo vidimo svet v spreminjanju, kjer se stare sile skušajo upirati novi digitalni realnosti.

Rešitve, ki jih Zittrain ponuja, so vse povzete iz prakse dogovarjanja v izgradnji te mreže vseh mrež in dejansko delujejo. Disruptivni učinki digitalnih tehnologij na tradicionalno družbo so bili najbolj optimalno rešeni prav med uporabniki teh tehnologij, marsikje še pred posredovanjem vsiljenih zunanjih rešitev, ki ponavadi temeljijo na logiki pomanjkanja in ta je ravno nasprotna digitalni naravi, kjer original sploh ne obstaja. Za potrditev takšnega dogovora poda primer datoteke ‘robots.txt‘, ki se nahaja na spletnih strežnikih in robotom podjetij, ki prečesavajo internet, zapoveduje pravila obnašanja.

Tudi tu je mogoče malo preoptimističen, a mu moramo izreči priznanje za videnje in odličen opis pozitivnih in pragmatičnih lastnosti teh digitalnih stvariteljev. Lahko je biti pesimističen ob mastodonstski velikosti državnih korporativnih igralcev, ki pravzaprav oblikujejo to polje po ‘potrošniških zahtevah‘, a če je kaj prinesla digitalna tehnologija, je prinesla s seboj neznansko moč izravnanja polja in celo asimetrično moč posamezniku. A o tem podrobneje prihodnjič.

, , , ,

  1. #1 avtor a dne 16. Apr. 2011, Sobota - 22:59

    Iznajdba tiska je bila večja revolucija kot internet. Veliko se je spremenilo, a smo preživeli.

  2. #2 avtor jodlmaher dne 16. Apr. 2011, Sobota - 23:03

    Pred spodnjim citatom v tekstu piše da se težave rešuje, ko se pojavijo.

    [citat] Rešitve pa niso demokratične, ampak je v prednosti debatiranje in konsenz. [konec citata]

    Jaz pa tega be razumem, ker se mi zdi, da če se nekdo čuti del problema in z debatiranjem (svoboda govora) in konsenzom (sporazumnim bi/tri/itd/lateralnim dogovorom) doseže za neko stopnjo zmanjšanje le-tega problema, potemtakem uveljavljamo demokracijo — sobivanje različnih (idej, kultur,…).

    Sicer pa si lahko narobe razlagam vse skupaj…

  3. #3 avtor mnd dne 17. Apr. 2011, Nedelja - 22:42

    @jodlmahr,

    ja, sem dobil podoben občutek, ampak po moje tu avtor pojmuje demokracijo kot prevlado večine. saj recimo imamo tudi v sloveniji prakso, ko se demokratično (z argumentom večine) zavrača rešitve, ki so v bistvu dobre in smiselne.

  4. Apollo

    #4 avtor Apollo dne 17. Apr. 2011, Nedelja - 22:50

    Hvala za zanimivo vprašanje.

    Mislim, da je demokracija, oz. njen mehanizem volitev, ki legitimirajo odločitve, tukaj mišljen kot nekakšna topa sila, ki ni sposobna upoštevati manjšine in je zato takšen konsenz avtomatsko osiromašen za prispevke manjšine.

    Sem šel pogledat nazaj v knjigo in izvorni citat je slednji (str.141):

    And Wikipedia is decidedly not a democracy: consensus is favored over voting and its head counts. Much the same could be said about the development process for the Internet’s fundamental technical protocols, which is equally porous

  5. Apollo

    #5 avtor Apollo dne 17. Apr. 2011, Nedelja - 23:23

    @a, že mogoče, a je trajalo skoraj 500 let do žepnih knjig, medtem ko je od ENIACa 1946 minilo 50 let do žepnih telefonov sposobnih poganjati aplikacije. Kar se je spremenilo je mogoče hitrost časa? Eksponentne funkcije ljudje ne razumemo prav dobro, čeprav je poglavitni simptom trenutne družbe na toliko področjih. Glej npr.ta video, ki omeni tudi slavni Carterjev govor o konzervaciji energije, kjer je populistično apeliral na družbo konzervacije z izjavami, da so v ZDA v vsaki dekadi od 50tih in 60tih porabili več nafte, kot je je bilo porabljene vse do tedaj v zgodovini…

  6. #6 avtor jodlmaher dne 18. Apr. 2011, Ponedeljek - 18:55

    @ Apollo [citat] Mislim, da je demokracija, oz. njen mehanizem volitev, ki legitimirajo odločitve, tukaj mišljen kot nekakšna topa sila, ki ni sposobna upoštevati manjšine…[konec citata]

    Povzetek: demokracija je topa sila, ki ni sposobna upoštevati manjšine

    Aha, sedaj mi je pa povsem jasno in tudi tista trditev je potem povsem pravilna s tega zornega kota; ker se (pri Wikiji) upošteva vsakega, ki je ali pa ni manjšina…

    Hvala…

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !