Vse nas stražijo stroji ljubeče milosti


Je naslov novega tridelnega dokumentarca Adama Curtisa, o vzponu strojev – računalnikov – v človeški družbi. Njegove filmske stvaritve na zelo zanimiv način so-postavljajo navidezno nepovezane dogodke iz naše bližnje preteklosti, ki pa vendarle skupno vzeto pripovedujejo zgodbo o razvoju razumevanja družbe in popolne svobode ter na nek način oblikujejo naš horizont. Vedno pa se trudi razbiti mite velikih zgodb, ki so uporabljene za upravljanje družbe in ljudi. V svojem opusu ima že veliko odličnih dokumentarnih serij, od katerih velja izpostaviti vsaj “Past – ali kaj se je zgodilo z našimi sanjami o svobodi” in “Stoletje sebstva“.

Zadnja serija je dobila naslov po pesmi Richarda Brautigana, “All Watched Over by Machines of Loving Grace” — ki preroško pripoveduje o kibernetični prihodnosti, ko bodo elektronske naprave penetrirale ves univerzum. V njej se Curtis kritično zoperstavi ideologiji tehno-utopičnih gibanj, ki verjamejo v možnost pozitivnega vpliva računalnikov na demokracijo in moč. Poleg komodifikacije odnosov, trdi, da je ta ideologija izpraznjena, saj ne ponuja odgovorov, kam naprej. Gre še dlje, saj eno epizodo skoraj v celoti posveti zablodi o obstoju naravnega ravnovesja in destruktivnem zanikanju avtoritete v samo-organiziranih skupinah. Marsikje so njegova opozorila na mestu, a velikokrat za barvitejši opis potegne kar s širokim čopičem in hkrati sam ne ponuja odgovorov, ki jih zahteva od drugih. Poleg odličnega izbora glasbe, pa si je njegove video eseje vedno užitek pogledati.

V prvem delu nove serije, s podnaslovom “Ljubezen in moč“, sledi razvoju filozofske misli Ayn Rand, najbolj znane kot avtorice novele ‘Atlasov skomig‘, 1957, ter vplivu te misli na podjetnike iz Silicijeve doline – skupaj z vzponom ti. ‘Nove ekonomije‘, kar je bila obsežna argumentacija v 90tih letih. Njeni zagovorniki so zastopali stališče neomejenega dviga produktivnosti, ki izhaja iz novih informacijskih tehnologij. Vseeno so popolnoma spregledali finančni mehur – prvo na testnem igrišču južne Azije in pozneje doma v zahodnem svetu z zlomom nove ekonomije. Zelo podobno kot nedavno, so tudi tisti finančni požar reševali z ti. ‘bail-outi‘, katerih namen je bil reševanje tujih investitorjev, kot je primer zdaj v Grčiji, nakar se je menjalniški tečaj valut reševanih azijskih držav sesul in potisnil milijone ljudi v revščino.

// Posodobitev:

Na žalost BBC na Youtubi blokira oglede za našo državo,

a dokumentarce lahko še vedno

pogledate na  ruski tubi – klik

YouTube slika preogleda

All Watched Over by Machines of Loving Grace:
"Love and Power"

Ko so tudi ljudje zahodnega sveta začeli uživati sadove grenke medicine, ki jo je do nedavnega le-ta izvažal skupaj z zahtevami Mednarodnega denarnega sklada v azijske in druge države nerazvitega sveta, so se šele zavedli moči finančnih elit, ki so ‘Too big to fail‘, medtem ko cele države in narodi niso preveliki, da bi propadli. Od četrtkovih množičnih protestov v Veliki Britaniji do Grčije, ljudje skušajo spremeniti to ravnotežje in na ta način so res podobni ljudem v Tuniziji in Egiptu, ki niso hoteli požreti računa za vehementno korupcijo vladajočega režima. Tukaj se lomi konsenz in razblinja spektakel čustvenih dobrin, pred katerim nas svari Curtis, saj ta spektakel identificira kot enega izmed ključnih vsebin modernega občutka mehanskosti stvarstva ter občutka nemoči, da kot del sistema karkoli spremenimo, saj je sistemu status qou inherenten.

Zato v drugem delu “Uporaba in zloraba vegetacijskih konceptov” skuša predstaviti ideološkost in subvertnost ponujanja takšne interpretacije pogleda na svet. V ta namen vzame idejo ‘ekosistemov‘, ter vpliv tega mehanističnega razmišljanja na družbo in politiko preko navidezno nevtralnih in znanstvenih pojmov, ki pa so vendarle močno politično nabiti z vztrajanjem na statusu qou kot tistim idealom, katerega se lahko naučimo iz narave. Spodbija namreč mit o ravnotežju v naravi in ob tem pokaže na imaginarnost kibernetičnih sanj moderne ideologije, v katero v vedno večji meri verjamemo. Namreč, da lahko samo-organizirane skupine delujejo brez avtoritarnega vmešavanja.

Ta del je še posebej zanimiv, ker se sam dobro spomnim nekaterih učnih ur o ekosistemih in mehanskem razumevanju, ki je izhajal iz takšnega načina gledanja in je še danes vseprisoten: od mnogih ekoloških argumentov, argumentov digitalnih zanesenjakov, anarho/feminističnih pozicij do avtoritete in navsezadnje ‘New age-vskega‘ iskanja ravnotežja v naravi. Poleg tega pa se tudi sam prištevam k zmernim digitalnim entuziastom, ki verjame, da pojavitev digitalne mreže s seboj prinaša v enaki meri tako disruptivne možnosti, ki dajejo moč posamezniku, kot nadzorne, ‘big brother‘ možnosti, ki uveljavljenim centrom moči omogočajo še večjo konsolidacijo, ter koncentracijo moči. Zmerni entuziast pa zato, ker nikakor ni določeno v katero smer bomo odšli.

YouTube slika preogleda

All Watched Over by Machines of Loving Grace:
"The Use and Abuse of Vegetational Concepts"

Glavna puščica Curtisovega argumenta leti na samo-organizirana gibanja, ki zanikajo avtoriteto in so si v praksi skopala luknjo z zanikanjem moči, katere realnost jih je na koncu uničila. To pojmovanje politike moči je še kako pomembno v modernem, digitalnem svetu, kjer so se te ideje prevedle na elektronski nivo. Vendar je tu zaključek njegovega argumenta zelo pesimističen, saj je prepričan, da če sami sebe vidimo kot komponento v sistemu, potem je zelo težko spremeniti svet. To je sicer zelo dober način za organiziranje, tudi revolucij, kot so bile na začetku tega milenija od Kirgizije do Gruzije, a ker ne ponuja nobenih idej kako naprej, nas zato pušča brezmočne nasproti tistim, ki že posedujejo moč.

Ta kritika je gotovo zelo umestna in leti predvsem na fikcije, ki jih zahodni svet projicira na arabski svet že zelo dolgo časa – namreč, da se brez zahodnjaških kamer ali twiterjev ne bi nič zgodilo. Moderni ‘hacktivisti‘ in različni anonimni ‘moralfagi‘, ki zadnje čase burijo domišljijo uveljavljenih medijev, ki od WikiLeaks naprej prepoznavajo spremembe v razmerjih moči posameznikov do družb in družbe, pa si tudi gotovo zaslužijo vsaj to vrsto kritike. Naj bo disruptivnost zaradi pokvarjenega smeha boljša ali slabša od disruptovnosti iz omejenega uma, nekaj je gotovo, le stik z realnostjo daje prednost vsaki družbi. In ta ne more biti v zanikanju osnovne človeške lastnosti, da imamo enake lastnosti, kot živali, ki živijo v tropih. Vsaka skupina mora imeti določeno hierarhično lestvico. Če se ljudje gremo utopiste in to zanikamo, pa so eksperimenti pokazali, da se razvije tiha hierarhija in ker pravila takšnih egalitarnih družb onemogočajo uradne ugovore moči, ki naj ne bi obstajala, se tako razvije tiranija, ki vodi zgolj v destrukcijo družbe.

Ta del argumenta razvije v tretjem delu “Opica v stroju in stroj v opici“, kjer pokaže genezo tega brezmočnega občutka v skoraj sarkastični so-postavitvi očeta ideje sebičnega gena Williama Hamiltona ter njegovega obiska Konga v času, ko ta plačuje astronomski človeški davek v vojnah, ki divjajo medtem ko zahodne rudarske korporacije nemoteno odnašajo materiale za Playstation 2 in iphone ter vse, kar žene to informacijsko revolucijo. Ostali deli zgodbe govorijo tudi o George R. Price-u, prav tako zelo fascinantnem možu in še marsičem drugem, a ta del ni na voljo na youtube za našo državo, ker:

Videoposnetek vsebuje vsebino partnerjev WMG, SME, UMG, EMI, Beggars, IODA in The Orchard Music, od katerih ga je nekdo v vaši državi blokiral zaradi avtorskih pravic.
Oprostite.
Kar je obžalovanja vredno, je pa zato na voljo na hudourniški mreži! Predvidevam pa, da podobno opravičilo kmalu čaka tudi prva dva dela.

, ,

  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !