Zbirka diplomatske zgodovine od leta 1966 do danes


Devet mesecev po pričetku izhajanja diplomatskih depeš veleposlaništev ZDA po vsem svetu, ki jih je WikiLeaks najverjetneje posredoval vojak iz Iraka, Bradley Manning, so le-te, po skoraj neverjetnem spletu okoliščin pristale v celoti in ne redaktrirane v javni domeni na internetu in zdaj, po razkritju, tudi na WikiLeaksovih strežnikih.

Kako je torej največja zbirka zaupnih dokumentov pristala v javni domeni?

Po pričevanju Niegela Parrya, naj bil on prva oseba, ki mu je uspelo razvozlati uganko in odkleniti arhiv. Glavni namig je namreč objavil kar novinar Guardiana, David Leigh, ki je februarja letos objavil knjigo o svojem sodelovanju z WikiLeaks (WL) Knjiga je bila še ena od mnogih, ki so hitele služiti denar na račun svetovne pozornosti. V njej je s ponosom v 11. poglavju razkril geslo za šifrirano datoteko z bazo vseh odtujenih diplomatskih depeš, ki mu jo je dal Julian Assange in je vsebovalo kar 58 znakov. Če o zlonamernosti razkrivanja načina sestavljanja gesel neke osebe sploh ne razpravljamo, je objavljanje takšnih gesel gotovo neumnost brez primere.

Medtem ko so depeše od lanskega novembra počasi curjale, pa je 25. avgusta Der Freitag objavil, da je na internetu na voljo datoteka z bazo vseh neredaktiranih depeš, kar je 29. avgusta potrdil tudi Der Spiegel. V obeh primerih, pa novinarji niso hoteli dati na voljo preveč informacij, torej katero je geslo in kje je arhiv. Tukaj se v zgodbi pojavi Daniel Domscheit-Berg, nezadovoljni nekdanji član WL, ki se je s skupino razšel z nekaj somišljeniki skoraj točno pred letom dni, ker niso zdržali vročice ter načina objav, vključno z diplomatskimi depešami. On naj bi namreč povezal obe dve točki za nemške novinarje in vsakogar, ki ga je bil pripravljen poslušati.

En teden pred tem je namreč uničil šifrirne ključe za material, ki ga je odnesel ob svojem odhodu. Svoje akcije je argumentiral s slabo varnostjo pri WL in razkritje celotnih depeš je gotovo kronski dragulj te teorije. 30. avgusta je Niegel Parry tako začel iskati oba dva konca uganke. Kar mu je s pomočjo nasvetov s Twitterja kmalu uspelo in naslednji dan je objavil:

Slab dan za @DavidLeigh3 & the Guardian. Geslo iz njegove knjige razšifrira staro wikileaks.org datoteko v cables.csv, 1.61GB #Cablegate

V nekaj urah se je datoteka pojavila tudi na Cryptome.org, starodavnim spletiščem, ki se bori za transparentnost, zato so se pri WL kmalu odločili, da bodo tudi sami objavili celotno vsebino baze depeš. Takoj so se pričele obsodbe in napadi na WL zaradi načrta objave tistega, kar je že bilo objavljeno drugje. Tudi prej so do te datoteke ali delov nje ‘neavtorizirano‘ dokopali igralci od časopisov kot je Aftenposten, do novinarjev, kot je Heather Brooke, ki je Guardianu omogočila dostop do depeš tudi po razhodom z WL. Obmetavanje z iztrebki med WL in nekdanjimi medijskimi partnerji je doseglo svoj vrh z nesprejemanjem odgovornosti z obeh strani. Kar je najbolje opisal Twitter uporabnik Asher_Wolf:

wl je zajebal ker je bila datoteka na javnem strežniku, leigh je zajebal ker je vsem povedal geslo, ddb je to povedal vsakomur, ki bi poslušal o tem

Zdaj pa so depeše na voljo tudi s strani WL in v iskalnikih kot je cablegatesearch.net, kjer z lahkoto preverimo naša antropološka zanimanja, npr. ameriške poglede na slovensko pojmovanje ”tajkunstva ali katere druge odmevne afere. Le čas bo pokazal, koliko bo ta zakasnjena objava celotne baze vplivala na varnost ti. ‘virov‘ ameriških ambasad, a v več kot pol leta so morali načrtovati, da bodo dokumenti prej ali slej tudi javni. Seveda pa med njimi ni dokumentov ‘Top-Secret‘ klasifikacije, kar je že ob pričetku objavljanja pritegnilo komentarje o njihovi benignosti ter rumenosti.

Žalostno je, da bo za to, gotovo bogato snov zgodovinarjem, novinarjem, vohunom ter tudi za nas vse, z življenjem plačal mlad človek, Bradley Manning.

P.s. Iskanje na Twitterju za oznakami #wlfind #slovenia da samo en zadetek in tudi drugače se trend oznake wlfind zmanjšuje po eksploziji prvih dni.

, , ,

  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !