Zakaj zasedamo trge in parke?


Danes je bil lep dan. Lep dan za družbeno organiziranje in udejstvovanje. Tudi v Sloveniji smo presegli minimalno kritično točko, da so se zbrali ljudje, sicer različnih ozadij in interpretacij, ki pa vendarle čutijo skupno stisko, le artikulirati celoskupnih razlogov za to počutje, prav vsi ne morejo v takšnem obsegu, kot bi to radi novinarji in pasivni sodržavljani. Apatičnemu je namreč prvo vprašanje, kaj boste pa dosegli in seveda ne more vedeti tega, saj zaradi neudeležbe ni član viharnih ljudskih energij, ki skupaj razpravljajo in izobražujejo drug drugega, da znamo probleme tudi definirati in ne zgolj pasivno sprejemati rešitev naših finančnih gospodarjev.

Luciferjev efekt

Vsakemu svoje, a po Philipu Zimbardu, lahko na družbeno dinamiko gledamo skozi njegov siloviti experiment, kjer je polovici prostovoljcev dal nalogo zapornikov, drugi polovici pa paznikov. Večina, do 80 odstotkov je svojo vlogo prevzela, a 10 odstotkov na strani zapornikov, se ni hotelo ukloniti volji paznikov, podobno kot tudi 10 odstotkov paznikov, ki so na nepokoravanje reagirali zelo brutalno. Večina torej svojo moralno podlago povzema iz množice in okoliščin, kar razlaga ti. ovčjo mentaliteto, medtem ko se manjši odstotek ljudi ne ukloni — ti pa povzročajo največ dinamike, saj so se pogromi nad zaporniki dogajali šele po nesodelovanju tiste peščice in na nivoju, ki so ga določili najbrutalnejši med pazniki. Eksperiment so na koncu prekinili po nekaj dneh, saj so se vsi, vključno s profesorjem, preveč izgubili v tej igri, ki je prehitro postala preresna. Lepo pa prikazuje, kako se dogajajo večja družbena gibanja. Tudi v Egiptu je bilo zgolj en procent, torej milijon ljudi, na ulicah, drugi 79 milijonov pa je bilo vzdržanih ali proti njim, pa to Mubaraku ni nič pomagalo. Tudi danes smo videli na ulicah del tega prvega procenta, ki pa lahko s seboj potegne velike spremembe.

A zakaj?

Vzrokom se lahko približamo iz različnih strani. Foxconn, kitajsko podjetje, ki prozvaja iPade in iPhone, ima precejšnje težave z javno podobo, saj velik odstotek njihove, skoraj milijonske delovne sile, naredi samomor. Ker imajo dovolj nočnih mor oddelka za upravljanje percepcij, so se to poletje odločili, da bodo kupili milijon robotov. Genialno. Roboti ne delajo samomorov. Vsaj za zdaj še ne. Da je že vsaj 200 let jasno, da tehnologija zamenjuje službe, sem pisal v prejšnjem prispevku, saj se še vedno premalo govori, da je težavo s premalo službami treba rešiti čisto drugače, kot pa nam zapovedujejo kanoni logike prejšnjih neomreženih stoletij.

Druga pot do namensko nedefiniranega problema, oz. izmikanja pravi vsebini z ‘crazy talkom‘, kot je to primer pri zagotavljanju politikov o več službah, je gospodarska rast. Tudi tukaj ljudstvo ni neumno, ko mu dopovedujejo o nujnosti vsaj odstotne rasti nasproti odstotnemu padcu gospodarstva v enem obdobju. Mnogi so spregledali neoliberalni argument o boljših časih, ki jih to povečanje prinaša. Vedno bolj je namreč jasno, zakaj potrebujemo konstantno gospodarsko rast, ob čemer se za srednji sloj ne premakne nič na boljše, venomer pa na slabše – ta denar je namreč potreben za odplačilo obresti prejšnjih dolgov. Šele institut obresti prinese s seboj situacijo, da je potrebno vedno več, če ne ne odplačamo niti glavnice. To je prav tako del razloga, da ves ta denar skupne ustvarjalnosti sveta ponikne neznano kam.

Tretja pot, ki je ljudi danes pripeljala na ulice, pa so same metamorfoze finančne krize, ki je vmes postala kriza gospodarstva in v treh letih tudi politična kriza, skupaj s hudim nezaupanjem ljudi v institucije in avtoritete. Pri večini prejšnjih kriz, so avtoritete izbrale vsaj grešne kozle in tudi simbolično nekoga obtožile vsega hudega, česar pa tokrat nismo bili priča. Nekateri zdaj skušajo to dejstvo razlagati tako, da smo vsi krivi, pa naj imamo kredite ali ne. A je resnica verjetno bližje temu, da smo pregloboko v tem sranju, saj če bi se lotili pisanja obtožnic, lahko gredo sedet vsi nadzorni in upravni odbori velikih bank, zavarovalnic in pozavarovalnic itd. Nočna mora za upravljavce precepcij, saj ljudje popizdijo, če jim skušate naprtiti to krizo.

Četudi se da največ denarja zaslužiti v vojni in krizi, pa so to disruptivni momenti, ki jih je težko upravljati, kar je jasno tudi zdaj. Mohamed Buazizi je tako nepričakovano postal heroj globalne vstaje, nekaj več kot pol leta po svojem samozažigu, so povišane cene hrane na svetovnih trgih pokazale svoje prave zobe = arabska pomlad in simetrija hipokrizije zahoda ob zahtevah lastnih ljudstev po več demokracije.

Zakoni ljudi ne napravijo dobrih

Z Evropo smo dobili tudi tehnološki način razmišljanja ter upravljanja družbe, ki pravi, da so ljudje dobri zaradi zakonov. Tako se je samo št. prekrškov v Sloveniji v zadnjih petih letih povečalo z 4000 na skoraj 10.000. Ta logika pa je danes prisotna tudi v poslu. Kako drugače razložiti zahtevo, da naj vsakdo dela 40 ur na teden, vključno s skoraj izkoriščenim človeškim kapitalom do 65. leta. Prisila ljudi ne naredi produktivnih. Šele človek, ki si sam izbere svoje delo je produktiven. Tako pa nasilje sistema buhti ven vsepovsod, od najnižjih do najvišjih nivojev, a smo navajeni to spregledati. Naj razložim s še eno anekdoto. Na najnižjem nivoju se to vidi v moji lokalni menzi, kjer mi kuharca ponavadi v joto spusti dodaten kos mesa in gestikulira naj to zamolčim na kasi, saj se njej ne ZDI ČLOVEŠKO, da računajo toliko za tako malo. Podobno izkušnjo imam v neki drugi restavraciji z malimi kosi kruheka, ki stanejo preveč in se tudi nikoli ne zaračunajo pravilno na kasi iz vrj. podobnih razlogov. Njen šef ali menedžer bi seveda rekel, da jim kradeta kruh od ust, a takšnih primerov je neskončno in raje se vprašajmo, zakaj se sploh dogajajo.

Politki ne upravljajo finančnih trgov

John Mayor, angleški premier z začetka 90-tih let, je bil zadnji, ki je pred Angelo Merkel skušal z veliko žlico regulirati finančne trge, za kar je dobil strašno kazen, a ne tako strašno kot zdaj Grčija. Z njegovo najavo poseganja v finančno politiko, so se trgovci odločili, da je proti poslu, kar bo katastrofa za funt, zato se jih je najbolje znebiti. In so začeli na veliko odprodajati funte, kar je sprožilo verižno reakcijo in funt je tako hitro izgubljal svojo vrednost, da je že zgledalo, da bo britanski imperij bankrotiral. Eden izmed dobičkarjev tistega časa je tudi George Soros, ki je tedaj pametno stavil proti funtu in v enem dnevu zaslužil bajno milijardo dolarjev. Drugi veliki igralec tistega časa je oče bolj zanega Dodi el Fayeda, sicer bogat poslovnež iz Egipta, ki je takrat reševal funt s svojimi milijardami, za kar je na koncu dobil v zahvalo elitno veleblagovnico v centru Londona, Harrods in pricesa Diana moža.

Seveda ni treba vedeti vsega tega, da imaš občutek, da politiki na področju finančnih trgov ne morejo narediti kaj resnega in to je mogoče četrti razlog izmed množice tisočih razlogov, zakaj smo danes začeli z okupacijo tudi v Sloveniji, enako kot v ostalem zahodnem svetu, kjer plače srednjega leta zadnjih 30 let stagnirajo ali padajo, medtem ko se razlike med bogatimi in revnimi povečujejo.

Pa se splača?

Je res kak smisel v tem tretjem globalnem gibanju po Seattlu in demonstracijam proti iraški vojni? Ob vseh taktikah razvodenizacije takšnih gibanj ali komercializacije njihovih idej in torej priključitve istemu sistemu, ki ga skušajo spremeniti, mar ni tudi tokratno udejstvovanje obsojeno na nekakšen ‘eko‘ branding? ‘Eko‘ je namreč odličen primer – ko ljudje masovno hočejo nekaj, jim kapitalizem to (oz. utvaro tega) tudi ponudi. To je argument Slavoja Žižka za katerega uporablja Starbucks in njihov napis na skodelici kave, da gre cent od prodaje za lačne v Afriki, ti pa se lahko kot kupec počutiš dobro, da si brez truda nekomu pomagal. Na enak način nam zdaj ponujajo ‘eko‘ produkte, saj so prepričani, da to hočemo. Težava je le v tem, da ljudje niso neumni in počasi pričenjajo precej dobro in masovno prepoznavati iluzije in ponaredke, ki nam jih servira komercialni svet. Gotovo se bo tudi tokrat našel menedžer, ki bo naredil politiko njegovega podjetja, da bolj pravično porazdeljuje proizvedeno dodano vrednost. Čeprav je večino teh odgovorov zgolj videz in traja zelo dolgo časa, preden se ljudje zavedo svojih iluzij, pa mislim, da so to vendarle majhni koraki v pravo smer, ki pa pozneje kot prvi kamenček, sprožijo jez.

In še pomembneje, tam smo da se družimo, ljudje smo družbene živali in to prinaša neko novo kvaliteto v naša življenja in skupaj oblikujemo zgodbo, ki jo tako lačno čakajo mediji in pasivni. In bolje bomo znali definirati utvare, s katerimi nas pitajo, več ljudi bomo prebudili in lahkotnost prodajanja utvar bo počasi izginjala. Idej, kako naprej je dovolj, kar nekaj na tem blogu, več med ljudmi, skupaj sestavljamo novo zgodbo, zgodbo tega časa in ne okovanih verig prejšnjih stoletij.

Lahko vzamemo kot pretiravanje, a pesem dobro povzema občutje dandanes, namreč “kakšen svet pa je to, da moraš prvo študirati, da si lahko suženj“.

Simetrija hipokrizije

YouTube slika preogleda

Fotografije današnjega dogajanja iz Ljubljane pa je objavil Matic na drugemsvetu.com. Zanimiva je tudi ta fotka kombija za nadzor množice. Had ima objavljenih več fotografij.

V Berlinu se je policija odločila očitno na silo odstraniti demonstrante, kar lahko pravkar v živo spremljamo na livestreamu. Tudi NY ima svojo živo kamero, v Ljubljani pa je bila samo za nekaj kratkih sekund, ostali videostreami iz mest sveta pa so zbrani tukaj: www.occupystreams.org

Tukaj so še posnetki Julijana Assanga na današnjih protestih, ko komentira vpliv bank na medije, ter zanimivi posnetki njegove poznejše aretacije.

Za konec pa Charlie Chaplin in navdihujoči govor ”Velikega diktatorja

YouTube slika preogleda

, , , , , , , ,

  1. #1 avtor Stric Marč dne 16. Okt. 2011, Nedelja - 11:27

    Dobro napisan članek.Bel politike se zaveda resnosti položaja, vendar je vpeta v finančne lobije in v bistvu nemočna. Celo kozmetični popravki so preveč. Takšna gibanja nezabovoljnih ne bo rešilo sveta, bo pa dalo tudi politiki močne argumente, ko bo skušala obrzdati kapital. Morda pa se bo iz teh turbolentnih časov tudi rodila nova zgodba. Od konca srednjega veka do francoske revolucije je preteklo dobrih tristo let. sedaj teče čas hitreje.

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !