Ne Kitajska, učinkovitost ubija službe


Dyske Suematsu nam je včeraj predstavil miselno potovanje k pravim vzrokom pomanjkanja služb na dyske.comučinkovitost. Zgodovino vidi kot prehajanje od manj učinkovitih k bolj učinkovitim načinom organiziranja dela, kjer imamo v zadnjem stoletju najtrdnejše temelje učinkovitosti do sedaj – moderno tehnologijo. Če vzamemo novinarje, ki so se včasih drenjali v ducatih ali stotnijah okoli istega dogodka, dandanes peščica preostalih elektronsko kopijpasta iste vire v rahlih različicah. Tudi predmet kot je stol, je včasih oblikovalo precej več ljudi, danes pa se isti model prodaja po vsem svetu v Ikei, enak hamburger v McDonaldu in enak kofe v Starbucksu.

Vzorec, ki so ga poimenovali “zakon moči“, ali “vladavina 20-80“, je prisoten vsepovsod. 20 odstotkov ljudi si lasti 80 odstotkov svetovnega bogastva in 20 odstotkov spletnih strani dobi 80 odstotkov vsega prometa na internetu. Ob oblikovanju novega trga teh značilnosti še ni, a učinkovitosti moderne informacijske tehnologije pospeši njegov pojav. Ko se trg šele vzpostavlja in še ni ni učinkovit, je vstop vanj precej lažji, kot pozneje, ko se že pojavi zakon moči.

Posledice učinkovitosti pa se začnejo kazati, ko njeno logiko premislimo do konca. Korporacije, ki postajajo vedno večje, ob enem pa zaposlujejo vedno manj ljudi, neizbežno pomenijo lastništvo vseh produkcijskih sredstev kapitalizma v rokah ene osebe. A še preden bi se to zgodilo, se sistem zlomi, saj ima paradoks sam v sebi. Ko postajaš učinkovitejši in se znebiš vedno več ljudi se ob tem znebiš tudi potrošnikov, ki so vzrok obstoja trenutnih korporacij. Obstaja meja, na kateri smo prav sedaj, kjer se stabilnost sistema omaje zaradi njegove učinkovitosti, ki mu odžira smisel obstoja, potrošnike.

Kjer se avtor izvornega prispevka moti, pa je v rešitvah, kjer po eni strani vidi, kot sam pravi nemogočo rešitev v izpolnjenih Marxovih sanjah o državnem lastništvu proizvodnih strojev, robotov, ki delajo za nas, lastnike države. Po drugi strani pa ponuja drugo možnost, za katero zopet pravi, da ni uresničljiva, ukinitev javnih korporacij in ‘vsiljevanje neučinkovitosti‘.

Se strinjam, da to nista nikakršni rešitvi problema. Večino bogastva in napredka so zadnjih sto let, ob izredno močni podpori države, ustvarile korporacije. Njihov način organizacije dela nas je pripeljal daleč, vendar so preveč dominantne v vplivih na skupnost, kar simbolizirajo ljudske interpretacije dveh odmevnih sodb ameriškega vrhovnega sodišča, da “korporacije so ljudje, moj prijatelj” in “denar je svoboda govora = moč“.

Zato pa me je opisana situacija, vzdržnost sistema, ki postaja tako učinkovit, da kapital ne more več učinkovito krožiti po celo-skupni skupnosti, kar ga na koncu osiromaši do te mere, da izgubi skupnost, spomnila na podobno situacijo, ki se je že pojavila v zgodovini.

Na začetkih uvajanja kovanega denarja smo bili namreč v podobni situaciji. Tudi v tistih časih je nekdo moral zagotoviti, da ta ‘denar‘ fizično obstaja, ter ga razdeliti, da lahko prične krožiti, kar je njegov namen (praktični namen je verjetno bil bolj civiliziran način kako dobiti dobrine za dvor – z odvzemanjem/ubijanjem ali kupovanjem). Da je vsak začetek težak, tudi začetek uporabe kovanega denarja, kažejo Feničani, legendarni trgovci, ki so bili med zadnjimi, ko so ga sprejeli, saj prvenstveno ni bil namenjen trgovanju, ampak plačilu vojakov. Pred kovanim, ‘realnim‘ denarjem so ljudje namreč že uporabljali denar, le da je bil bolj virtualen, saj je bil to kreditni sistem. Deloval je dobro in ni propadel sam od sebe, pač pa so ga povozile vojske Aleksandra Makedonskega, ki so potrebovale pol tone srebrnikov dnevno.

Zgodnji trgi so pogosto sledili vojskam ali kraljevim spremstvom ali pa so bili ustanovljeni v bližini palač in na robovih vojaških taborov. To dejansko pomaga razložiti precej zagonetno obnašanje kraljevih dvorov: konec koncev, ker so kralji običajno nadzirali rudnike zlata in srebra, kaj natančno je bil smisel štempljanja njihovih obrazov na majhne delčke teh snovi, ki so jih potem dali civilni populaciji, ter jih znova zahtevali nazaj v obliki davkov? To ima smisel le, če je pobiranje davkov bil način, kako prisiliti vsakogar, da si pridobi kovance in posledično spodbuditi vzpon trgov, ki jih je bilo priročno imeti okoli sebe.

Tako se sprašuje David Graeber v “Dolg: Prvih pet tisoč let” in sam se sprašujem ali smo danes v zelo drugačnem položaju? Ko en igralec priigra vse žetone, ni lahkega načina, kako jih razdeliti nazaj.

Je pa članek Douglasa Rushkoffa, ki sem ga povzel nekaj objav nazaj, sprožil bogate debate o prihodnosti brez služb, a obilo dela. Centralna točka teh debat je objava Jeffa Jarvisa The jobless future“.

P.s. Skupno in nomadsko delo pa sta pogruntavščini pričakovanja takšnega sveta. Poročilo iz Japonske.

, ,

  1. #1 avtor bp dne 23. Okt. 2011, Nedelja - 20:57

    Svoje čase je večanje učinkovitosti omogočalo krajšanje delovnika, zadnje čase pa samo prerazdeljevanje. Kaj se je zgodilo vmes?

  2. #2 avtor bp dne 23. Okt. 2011, Nedelja - 22:31

    Še to: ekonomisti za večanje blaginje krivijo prav dvig učinkovitosti. Če se viša premoženje brez osnove, brez povečane učinkovitosti, so to tisti baloni, ki potem pokajo in povzročajo razne recesije in podobne nebodijihtreba.

    Pravzaprav je rast in posledična blaginja dosti boljša od rasti, ki izhaja iz povečane izrabe naravnih virov. Žal prav tega zadnjega pogosto niti ne upoštevamo, vsaj ne v celoti v ekonomskih izračunih. No zdaj pa rast, ki bi temeljila na večjem črpanju nafte niti ni več mogoča, ker črpanja nafte ni mogoče povečevati.

    Moje mnenje tukaj je, da je prav povečanje učinkovitosti tisto najbolj zaželeno, ki omogoča tako odprto družbo, kot večanje blaginje. Da trenutno pri koristih le te participiramo vsi v vse manjši meri, pa pričajo različni protesti.

    Mogoče je fajn pogledat še ekonomsko znanost, ki ima tudi kakšno malo manj razvpito vejo, če se v njej najde kaj smiselnega. Naprimer: http://en.wikipedia.org/wiki/Ecological_economics

  3. #3 avtor čarli dne 17. Dec. 2011, Sobota - 17:50

    To da učinkovistost ubija je sevda huda nebuloza. A je bilo pred 100 leti več nezaposlenih kot sedaj. a mogoče takrat ni bilo razvoja? Pa mlahko gremo še naprej v zgodovino. V glavnem delate logično nakao;) Je pa MM lepo to opisal:Logika proti enopetinski družbi http://www.finance.si/8882

    PS: Pa tudi to se splača prebrati, čeprav ni neposredno povezano:http://www.finance.si/30679/Retrovirus-STM

  4. #4 avtor čarli dne 17. Dec. 2011, Sobota - 17:51

    *logično napako

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !