Iran v objemu pozitivne svobode


Pri nas in po razvitih koščkih sveta v polnem razmahu poteka debata o varovanju pravic ti. lastnikov intelektualnih idej povezano skupaj z vprašanjem svobode govora na internetu. Isti čas pa Iran blokira varne povezave (https), ki onemogočajo večino vrst prisluškovanja prometu s strani nepooblaščenih. Pričelo se je prejšnji teden z blokado in zlorabo poznane šibke točke Tor omrežja, ki 60,000 Irancem omogoča necenzurirano in delno anonimno uporabo interneta, mimo nacionalnih digitalnih meja. To težavo so avtorji omrežja takoj zaobšli s spremembo protokola.

Poleg tega pa je v Iran tudi drugače v centru svetovne pozornosti, saj kaže, da se nekajletne grožnje Izraela o morebitnem poskusu izdelave iranskega jedrskega orožja uresničujejo in utegnemo kmalu biti priča novemu ‘preventivnemu udarcu‘.

Prebivalcem Irana tako od zunaj – kot od znotraj dopovedujejo ter jih silijo v ‘prava‘ ravnanja. Da bi bolje razumeli nastalo situacijo je dobro, da si ogledamo koncept negativne in pozitivne svobode. Prvi naj bi ga predstavil Hegel, a proslavil ga je Isaiah Berlin v predavanju o “Dveh konceptih svobode“.

Pri negativni svobodi suveren daje ljudem proste roke, da sledijo svojim sanjam čisto svobodno, medtem ko je pri pozitivni različici suveren paternalistična figura, ki ve za ‘pravo‘ svobodo in le-to vsiljuje ljudem. Sodobni svet je prava zmes obeh vrst svobode.

V spodnjem kratkem filmu Adam Curtis predstavlja argumentacijo, da je Tony Blair, ki je pomagal prepričati Billa Clintona za napad na Srbijo, razmišljal o možnostih združitve teh dveh konceptov in tu so prave korenine doktrine ‘preventivnega udarca‘.
YouTube slika preogleda

Iz nekdanjega ideala negativne svobode smo zopet v primežu pozitivne svobode, ki se je z zunanjepolitičnega področja skupaj s krizo preselila kot modus operandi tudi domov, na notranje politično področje. Samo število prekrškov se je v Sloveniji v zadnjih 6 letih podvojilo na vrtoglavo število skoraj 10,000., če upoštevamo vse občine in državo (khm, lajež psov ponoči).

Na tujem udejanjanje pozitivne svobode za enkrat nima pozitivnih zaključkov ne v Iraku, ne Afganistanu, ne Libiji. Negativna svoboda je sicer tisto, kar islamski skrajneži najbolj sovražijo na zahodu, saj je po njihovem mnenju prav ta kriva za dekadentni razpad družbene kohezivnosti in v takšnem razmišljanju so enaki našim skrajnim razlagalcem raznih družinskih vrednot in podobnega.

Tudi bolj oddaljeni dogodki, kot je npr. osnovanje islamske republike v Iranu, kar je pravzaprav posreden odgovor ljudstva na zrušenje demokratično izvoljenega Mosadeka s strani ZDA in VB, ter nepričakovana posledica uveljavljanja pozitivne svobode, ki ji - ob vzdigu zastarele teokratske družbe, ne govori ravno v prid. Sorodno usodo si deli tudi Afganistan, ki je iz napredne in sekularne družbe postal talibanski, v času ko je bil igrišče za velesile (napadalec, Sovjetska zveza, sama imperij udejanjenja pozitivne svobode, jo je šla seveda širit), kot mogoče ironično tudi sama postsovjetska Rusija, kjer so ljudje pred več kot desetletjem odprtih rok sprejeli Putina, pa čeprav naj bi še malo prej hoteli odprto in demokratično državo, on pa je obljubljal red in avtoritativnost. Paradoks? Ne, ampak vpliv tujih ekonomistov, ki so državi predpisali šok terapijo za hiter vstop v globalni kapitalizem, ki pa je prinesel samo kaos in hrepenenje ljudi po redu ter kruhu.

Negativna svoboda je napadena z vseh strani in je na stopnji, ko naj bi odslužila svoj namen, saj so proti njej združene tako trdo konzervativne sile, kot liberalne, ki so razočarane nad njeno brez-vsebinskostjo in tudi gibajoče sile kapitala ter ideologij, ki so si premislile, ter vidijo dodano vrednost v spregi moderne informacijske tehnologije in nadzora.

Preobremenitev z informacijami naredi zgodbe o Afganistanu, Iraku, Libiji za bežeče in brez človeške substance in namesto razumevanja dobimo akademske kavč sovražnike, ki se ne zavedajo, da kdor živi z mečem, bo z mečem tudi umrl. A 17 let interneta je premaknilo javno debato naprej in čas je, da spremenimo tudi kvaliteto sovraštva, ki je vedno samo komponenta propagand ideologij, da zbere moč množic za svoje ozkogledne cilje, ki jih potem na koncu koncev plačajo prav množice. Množice pa se skušajo voditi v vseh sistemih in to je bilo v nepovezanih časih gotovo čisto drugačen izziv, kot je danes.

—————————–

Posodobljeno

Celotno serijo Adama Curtisa, iz katere je zgornji video prispevek, si lahko ogledate na ‘Prisilili vas bomo, da boste svobodni.

Del opusa dokumentarcev ter zapisov z njegovega video bloga povzetih v slovenščini pa tukaj.

, , , , , , ,

  1. #1 avtor Stric Marč dne 18. Feb. 2012, Sobota - 17:12

    Odlično napisano!

(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !