Vohunske drame 3


V dveh dosedanjih člankih ‘Vohunske drame‘, o objavah emailov iz Stratforja, smo v drugem delu že opazili Slovenijo. V desetih dneh je objavljenih 712 emailov in tam najdemo tudi dokument z naslovom “Europe Analytical Guidance“, ki zna koga zanimati. V njem je namreč zanimiv detajl, da veliko breme za razpad Jugoslavije leži tudi na plečih Mednarodnega denarnega sklada, ki je po Titovi smrti umaknil kreditne linije Jugoslaviji.

Med zanimivejšimi objavami najdemo tudi pogovore o Carlosu Šakalu, znanem venezuelskem teroristu iz obdobja hladne vojne, ki je zdaj v zaporu v Franciji.  Vir informacij pravipodatki, ki jih imam, so osnovani na skupku javnih in zaupnih informacij, s katerimi sem se srečal med svojim delom v Izraelu in Evropi in nisem prepričan, katere so še zaupne, zato me ne imenujte kot vira, če uporabite informacije.” Ta vir so medtem že identificirali kot predsednika zasebne obveščevalne službe NorAm.

Težava je v tem, ker tako rekoč prodaja informacije, za katere sam pravi, da ni prepričan, da so že javne. V prodanih informacijah trdi, da je tudi Carlos za “dober denar” prodajal obveščevalne podatke zahodnim tajnim službam o arabskih državah, kar hkrati razloži zakaj ga nikoli na muho ni vzel Izrael.

Razlog, zakaj so se ga Francozi in Američani leta 94 odločili aretirati, je v njegovi varnosti. Koalicija arabskih obveščevalnih agencij, na čelu katerih je bila iraška, ga je hotela usmrtiti na poti iz Sirije v Češkoslovaško, kamor se je odpravil prevzeti sredstva. Načrt je bil, da ga napadejo v Budimpešti, kjer si je lastil nekaj varnih domov.

Te trditve pa se seveda prodajajo pod taktirko zasebne družbe, kjer se zabrišejo meje med vladno, zasebno, legalno in nelegalno obveščevalno dejavnostjo. Seveda s poslovnimi načeli profita. Nesorazmerje s posameznikom ne bi moglo biti večje, če tej sliki dodamo Bradleya Manninga, vira večine novic lanskega leta. On je namreč takšne informacije objavil zastonj, neprofitno in si s tem nakopal sveto jezo tudi Obamine administracije, ki je še posebej motivirana za preganjanje takšnih dejanj.

Vdor v HBGary predlansko leto je vsaj sprožil neko kongresno preiskavo, katere rezultatov pa ni bilo veliko, oziroma nič do sedaj. Kaj bo s Stratforjem? Iz tega mora slediti zelo dobra kritika privatizacije obveščevalne dejavnosti, ki so jo razgalili ti vdori, kjer vidimo, da si v zasebnem sektorju – brez sodnih odredb ali dokumentarne sledi – lahko operejo roke tako zasebno, kot javno ‘inkorporirane osebe’.

In še zadnja stvar, ki se mi jo zdi vredno omenjati, je poročanje analitika Reva Bhalla, o ‘zaprtem‘ sestanku s polkovniki zračnih sil ZDA, ZK in Francije. Američani so posredovanje v Libiji videli kot “sanjsko operacijo” in hkrati niso gledali, kaj bo sledilo v prihodnosti.

Upornike so hoteli spremeniti v močno bojno silo, podobno kot jim je uspelo z zatiranimi v Afganistanu, ko so jih izurili v bojno silo – a nikakor niso hoteli razumeti skepticizma analitika Stratforja, nad katerim so se samo čudili.

Resolucijo v ZN so skoraj v celoti spisali Angleži in na tem sestanku je črno na belem zapisano tudi, da je vojna v Libija bila vseskozi vojna energetskih interesov:

… Anglež pravi, da v tej kampanji Združeno Kraljestvo poganjajo energetski interesi. BP trpi po izlitju v ZDA<druga opcija je širitev v Siberijo (problemi z Rusijo), Vietnam in .. libija. Odstranitev Gadafija vidijo kot najboljšo pot za izpolnitev njihovih energetskih interesov…

In še to:

Zgodba o Bin Ladnovem pokopu na morju, ki se po prepričanju piscev emailov Stratforja naj ne bi zgodil, je zadnje dni zakrožila po spletu in zdaj je izzvala tudi komentar Pentagona, ki pa je vse skupaj zanikal.

, , , , ,

  1. Trenutno še ni komentarjev.
(ne bo objavljeno)


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !