Arhiv za kategorijo teve - TiTuba

Čepišče ali cena sralnega komforta

Nara Petrovič je pred petimi leti v knjigi “Človek : navodila za uporabo” populariziral opustitev stranišča, kot si ga je zamislila zahodna civilizacija pred stotimi leti. To pa zato, ker posebna telesna poza sedenja na njem anatomsko preprečuje popolno iztrebljanje in je lahko vzrok za številne medicinske težave. Da so tisočletja čepečega iztrebljanja več kot le ‘barbarsko sranje‘, ampak ima takšno iztrebljanje svoje osnove v telesni zgradbi človeškega bitja, pa so pred kratkim pričeli popularizirati v Squatty Potty, temelječ na dognanjih klinike Standfordske Univerze, kjer je pacientom s težavami na debelem črevesu čepenje na stranišču celo zapovedano. Spodaj je lušten video, ki predstavi praktične rešitve vseprisotnosti nezdravih, a komfortnih straniščnih školjk.

YouTube slika preogleda

P.s.

Nara pa je konec avgusta v Sobotni prilogi Dela objavil tudi predstavitev dogajanj in idej za drugačen ekonomski model, kot sta kapitalizem in komunizem. V njem najdete opis zanimive prakse ‘pravične‘ ekonomije z drugimi vrednotami, kot je trenutno edina, torej denar, ki pa je seveda samo sredstvo in tako samo sam sebi namen.

, , , , , ,

Brez komentarjev

Bernays v dobi socialnih omrežij

Potreba ali prevara?

Nedavno je razburila domišljijo komentatorjev novica, da naj bi analitik zaposlen v ameriškem trgovcu Target bil sposoben napovedati prej, kdaj je noseča hčerka, kot bi to izvedel oče. Nekateri so se nagonsko postavili v eno izmed dveh nemogočih in skrajnih stališč – marketing dajmo vsepovsod in bo financiral še šole ali pa nasprotno Bill Hicksov ‘Marketing people, kill yourselves‘. Takšna polarizacija in mnoga vprašanja ter pomisleki o koristnosti marketinga za družbo gotovo zahtevajo bolj pragmatičen in manj črno bel odgovor.

Zakaj se že v šolah ne omenja Edward Bernays, nečak Sigmunda Freuda, ki je imel prav takšen, če ne večji vpliv na moderno družbo, kot stric, saj je oče PR-a (Public Relations) in večine njegovih orodij? Ena izmed mnogih znamenitih prigod ima opraviti s ‘predsodkom‘, da prava dama ne kadi. Še dandanes srečaš stare mame, ki trdijo, da ženska ne sme kaditi v javnosti. Zaradi tega so cigaretne družbe izgubljale pol tržišča in davnega leta 1920, ko so v Ameriki ravno začeli rasti prvi supermarketi, so na pomoč poklicale Edwarda Bernaysa.

V skladu z duhom časa je poslal ženske na psihoanalizo z vprašanjem, kaj jim lahko predstavlja cigareta. Logičen odgovor, ki ga je dobil je bil seveda falus, simbol moške moči, kar je v tem primeru, ko niso imele imele niti volilnih pravic, imelo poseben pomen. Zato zgolj na prvi pogled naslednja poteza Edwarda ni bila tako logična – sklical je novinarje in najel debitantke, da so primarširale v New Yorku po Times Squareu, ter pred novinarji zmagoslavno potegnile izza zapasic cigarete, ki so jih vzdignile v zrak rekoč “Ženske! Prižgite še eno baklo svobode! Borite se proti še enem spolnem tabuju!
Bernays je tako v enem zamahu povezal boj žensk za enakopravnost v družbi – neko višjo potrebo po osnovnem spoštovanju – skupaj s cigareti in iz tega enkratnega, simbolnega dejanja, se je razvila podoba upornice s cigareto, neukročenega dekleta, oz. neodvisne ženske. To je seveda občutno popravilo prodajo cigaret, kar pa ni bistveno, saj je bistvo anekdote v iracionalni zamenjavi podzavestnih hotenj in potreb za nek potrošniški produkt, ki ga sploh ne potrebujemo.
Fascinantno je gledati, kako v spodnjem kratkem filmu Edward Bernays sam razlaga to anekdoto in delovanje tega mehanizma, zaradi katerega se racionalni ljudje vedemo neracionalno in smo zamešali že marsikatero hotenje za pravo potrebo z nepotrebnim (simbolnim) produktom v tekmi strojev srečnosti.

, , , , , , ,

2 komentarjev

Beograd, svetovna prestolnica revolucije

Revolucionarno leto 2011 smo začeli v Tuniziji in pokrivali v mini-ciklusu ‘demokratična arabija‘, danes so gibanja ‘OccupyWorldprisotna že v 87 državah sveta. Vseskozi smo videli podpise gibanja Otpor!, zdaj pa Srđa Popović, ki vodi zavod CANVAS, končno lahko javno govori o dolgoletnih stikih z opozicijo v Tuniziji in Egiptu. Znamenit simbol stisnjene pesti lahko vidimo tudi na najboljši strani celotnega occupy gibanja, na occupyseattle.org.

Ker je Otpor! sprva dobival sredstva in izobraževanja z denarjem ameriških davkoplačevalcev, so še zdaj nekateri prepričani, da je povezan s CIA. Tudi v spodnjem dokumentarcu zagovarjajo to tezo, hkrati s preprostimi pogledi, kot je opis napada jahačev kamel v Egiptu, kot odigranega prizora, namesto, da bi priznali kompleksnost – aktivnih protestnikov proti režimu je bilo manj kot 1 odstotek, a še vedno več, kot aktivnih zagovornikov režima, ki so jemali trenutek v svoje roke.

V predstavitvi revolucije v Tuniziji dokumentarec “The revolution business” sploh ne omenja ključne vloge tajne službe, ampak se osredotoča samo na knjigo “Od diktatorstva k demokraciji”, Gena Sharpa, iz leta 1993, ki navede 198 nenasilnih načinov za aktivni upor sistemu. Hugo Chavez je slednjega prestrašen obdolžil, da dela za CIA, v Rusiji pa so njegove knjige prepovedane.

Preberi preostanek objave »

, , , , , , ,

Brez komentarjev

ACTA – kako bodo ideje oblikovale svet

Predlogi sprememb kazenskega zakonika, ki so predvidevali status pirata za vsakogar, ki pretoči neko količino del pod avtorsko zaščito in mu grozili z do tremi leti zapora, so bili zavrnjeni v državnem zboru, tako da je sprejetje teh sprememb zdaj zelo dvomljivo. In tu je že nov napad na svobodni svetACTA, o kateri bo kmalu glasoval tudi evropski parlament.

Dejstvo je, da upad industrijske proizvodnje razviti zahod postavlja na mesto, kjer je potrebno z njihove strani definirane ‘intelektualne pravice‘ do idej ščititi z vsemi sredstvi, saj si nihče ne zna več predstavljati drugačne ekonomije, kot so te ekonomije intelektualnega monopola. Težave, ki jih povzroča vojna za te pravice so mnogo plastne, od kršenja zasebnosti, do preganja posameznikov in skupin.

Preberi preostanek objave »

, , , , , ,

1 komentar

Razdeljen možgan

Pri brainpickings.org so opozorili na novo knjigo Iaina McGilchrista, The Master and His Emissary: The Divided Brain and the Making of the Western World, v kateri se poglobi v razlike med dvema možganskima hemisferama. Popularna vednost ju sicer loči kot hemisfero za jezik in hemisfero za domišljijo, kar je napačno, saj sta potrebni obe dve za pojav teh fenomenov.

Glavna kost knjige je argument, da sodobna družba pomembno — in nevarno — daje prednost levi strani možganov, zaradi česar dobimo kulturo vklenjeno v togost in birokracijo, katero vodi zgolj samo-interes in je zaradi tega v končnem rezultatu onemogočena z lastnim neravnotežjem. Preberi preostanek objave »

, , , ,

Brez komentarjev

Vse nas stražijo stroji ljubeče milosti

Je naslov novega tridelnega dokumentarca Adama Curtisa, o vzponu strojev – računalnikov – v človeški družbi. Njegove filmske stvaritve na zelo zanimiv način so-postavljajo navidezno nepovezane dogodke iz naše bližnje preteklosti, ki pa vendarle skupno vzeto pripovedujejo zgodbo o razvoju razumevanja družbe in popolne svobode ter na nek način oblikujejo naš horizont. Vedno pa se trudi razbiti mite velikih zgodb, ki so uporabljene za upravljanje družbe in ljudi. V svojem opusu ima že veliko odličnih dokumentarnih serij, od katerih velja izpostaviti vsaj “Past – ali kaj se je zgodilo z našimi sanjami o svobodi” in “Stoletje sebstva“.

Zadnja serija je dobila naslov po pesmi Richarda Brautigana, “All Watched Over by Machines of Loving Grace” — ki preroško pripoveduje o kibernetični prihodnosti, ko bodo elektronske naprave penetrirale ves univerzum. V njej se Curtis kritično zoperstavi ideologiji tehno-utopičnih gibanj, ki verjamejo v možnost pozitivnega vpliva računalnikov na demokracijo in moč. Poleg komodifikacije odnosov, trdi, da je ta ideologija izpraznjena, saj ne ponuja odgovorov, kam naprej. Gre še dlje, saj eno epizodo skoraj v celoti posveti zablodi o obstoju naravnega ravnovesja in destruktivnem zanikanju avtoritete v samo-organiziranih skupinah. Marsikje so njegova opozorila na mestu, a velikokrat za barvitejši opis potegne kar s širokim čopičem in hkrati sam ne ponuja odgovorov, ki jih zahteva od drugih. Poleg odličnega izbora glasbe, pa si je njegove video eseje vedno užitek pogledati.

Preberi preostanek objave »

, ,

1 komentar

A je za Atom

Adam Curtis je pred leti posnel dokumentarec o znanosti in politiki ‘Pandorina skrinjica‘. V enem delu serije obravnava tudi atomsko energijo. Ogled vsekakor priporočam, saj prikaže da je jedrska energija daleč od tega, da bi bilo samo znanstveno vprašanje (povezava je na koncu teksta).

Ekonomski pritiski ter znanstveni prestiž držav sta prisilila velesili in druge, da so tekmovali v postavljanju prve generacije reaktorjev in pri tem zelo zanemarili varnost. Reaktorji te generacije so tudi v Fukušimi. Ob izdaji varnostnih dovoljenj so uradne institucije namreč vedno pogledale stran in dale na voljo več časa, da se doseže zahtevan nivo varnosti, kar pa se je zgodilo le redko. Javnost se je kaj kmalu zavedla, da slika, kot jo rišejo možje v belem, ni bila takšna, ampak so poznejše nesreče pokazale drugo plat – možje v belem takrat niso več vedeli vsega in so se vprašujoče praskali po svojih glavah. Podobno se je dogajalo tudi letos v Fukušimi. Zato toliko nezaupanja in tudi paranoje, kot smo ga priča zadnji mesec. Napačno je misliti, da so tu zaradi nevarnosti in nezmožnosti obvladovanja te tehnologije, ampak so posledica zgodovine njenega uvajanja.

Kar pa ne pomeni, da vprašanje o zmožnosti obvladovanja prvega novega vira energije, ki ga je kdaj doseglo človeštvo, ni pomembno tudi danes, ko je profitabilnost na prvem mestu upravljanja družbe. Problem prvih generacij reaktorjev je bila predvsem neekonomičnost v primerjavi z drugimi energetskimi viri. Zaradi tega naj bi bila varovalna posoda General Electric reaktorjev Mark-1 nezadostna za zadržanje morebitne staljene sredice. Z regulatorji so ta problem rešili z domnevnim izničenjem možnosti, da sploh pride do nesreče, ko reaktorja ne bi mogli več hladiti z vodo. Kar se ni izkazalo za resnično v primeru Otoka treh milj niti na Japonskem. Tudi tam so štirje reaktorji tipa Mark-1.

Ali je torej danes, ko so energetski viri precej dražji, kot pred petdesetimi leti in zaradi energetske krize ne bodo kmalu cenejši, kaj bolj realistično pričakovati gradnjo takšnih reaktorjev, ki ne bodo ušli izpod nadzora ob večjih nepredvidljivih situacijah, ali pa je eksponentni razvoj znanosti in tehnologije še vedno talec političnih pritiskov, ki zahtevajo nerealne ekonomske dobičke na račun varnosti vseh?

Dokumentarec je postavil na svoj blog, skupaj s krajšim zapisom:

http://bbc.in/AisforAtom

, , ,

Brez komentarjev

Zgodba o robi

Zapleteno temo ekonomije onesnaženja ter preprodaje odpustkov presežnim onesnaževalcem, nam je v zapisu ‘Ogljikova zveza‘, že pomagala preprosto predstaviti  Annie Leonard v ‘The Story of Stuff‘, ki je po prvem zelo uspešnem delu, postala prava nadaljevanka in je letos že v drugi sezoni. Lansko leto smo imeli tako priložnost videti jasno predstavljen življenjski krog elektronike našega vsakdanjega življenja:

Siol ne prikaže vstavljenega videa,

zato samo povezava:
 http://www.youtube.com/watch?v=sW7i6TH78
Potem je predstavila zakaj bo plastično ustekleničena voda kmalu postala tako kul kot kajenje med nosečnostjo:

YouTube slika preogleda

Ter se lotila pomembne tematike neurejenosti komercialne uporabe kemikalij v industriji osebne kozmetike:

YouTube slika preogleda

, , ,

Brez komentarjev

Colbert, Greenwald, Assange

Sago(*) o vdoru Anonymousa v HBGary na Colbert Reportu povzema tudi Glenn Greenwald. Steven komentira, da so Aaron Barru uničili še virtualni svet, zaradi objave njegove wow identitete. Skrajšan intervju s celotnim nagovorom je na youtubi spodaj, na Colbernation.com pa je prvo Stevenov uvod in nato celoten intervju z Glennom Greenwaldom.

RT pa medtem poroča o dvojnih merilih Velike Britanije, ki je varno zatočišče za mnoge ruske tajkune in domnevne teroriste, Julianu Assangu pa je že drugič bila zavrnjena prošnja za azil, zaradi skrivnega sojenja na Švedskem in preiskave proti njemu v ZDA.

YouTube slika preogleda

YouTube slika preogleda

Do sedaj:
  • AnonLeaks, kontekst, ozadje in posledice napada na HBGary
in

, ,

Brez komentarjev

Žlehtni žvižgači

Adam Curtis poroča o posnetku na katerega je naletel med svojimi brskanji po BBCjevem obsežnem filmskem arhivu. 24. minutni dokumentarec pripoveduje zgodbo o Tylerju Kentu, ameriškem diplomatu med drugo svetovno vojno, ki je skoraj spremenil svetovno zgodovino. Bil je namreč anti-komunist, prepričan, da so za sovjestko revolucijo v resnici Židje. MI5 je pri njem našla 15,000 strani dokumentov, za tedanje čase – pred xeroxom, nepredstavljivo število. Med njimi so bile njihove lastne prošnje za pomoč FBI-ja pri sledenju nacistov in tudi potencialna bomba, ki bi lahko zaustavila že tretjo izvolitev Franklina D. Roosevelta. Osebna korespondenca med Rooseveltom in Churchillom, celo tako detajlna kot pogovori o ameriških rušilcih.

Javno se je v svoji kampanji Roosevelt  zavzemal za ameriško nevtralnost v vojni. Kar 83 odstotkov Američanov je bilo namreč proti vojni. Tyler je bil prepričan, da bi takšna drža ZDA omogočila nacistom uničenje komunistov in hkrati Židov. Razlog, da Tylerju na koncu ni uspelo, pa je druga astronomska številka za takratne analogne čase. V 31 letnem obstoju je MI5 nabrala centralni register kar štirih miljonov in pol sumljivih oseb – tako za vladni kot korporativni nadzor britanskega imperija. Na njem je bil tudi Kent.

Tam se je znašel že po treh dneh po premestitvi iz Moskve v London. Ker pa je bil na njem tudi ameriški ambasador, so ga nekaj časa samo spremljali. Tako jih je pripeljal do velike mreže domačih vplivnih fašistov in nacistov, ki so jih uspešno obsodili. Ko so ga aretirali, je bil 8 mesecev incomunicado. Po izvolitvi Roosevelta, so tudi njega obsodili na 7 let zapora. Leta 1982 ga je obiskal BBCjev novinar v trailer parku, kjer je živel in nastal je ta dokumentarec, ki pripoveduje temno stran žvižgačev.

, ,

3 komentarjev

Prisilili vas bomo, da boste svobodni

Ob letu osorej, ko prevladujejo razmišljanja o preteklem in poizkusi razumevanja trenutnega zgodovinskega trenutka, je še vedno aktualen dokumentarec izpred treh let, avtorja Adama Curtisa,The Trap‘. V tretjem delu Adam namreč pokaže ideje razvoja moderne družbe iz velike opozicije negativne svobode, ki ni za ničIsaiaha Berlina nasproti pozitivni svobodi komunizma, ki je za ideale – v čudaško, dandanašnje ‘pozitivno’ širjenje negativne svobode. Prisilili vas bomo, da boste svobodni.

Jedro njegovega argumenta je, da se revolucionarno nasilje, kot se je pojavljalo nekoč, na primer v francoski ali alžirski revoluciji, pojavlja tudi zdaj v moderni zunanji in notranji politiki, kjer namen opravičuje cilj. A če je v času hladne vojne Isaiahova ideja negativne, nasproti pozitivni svobodi, zbujala upanje in dajala pomen zahodnemu svetu, ter njegovim vrednotam, pa se je po seriji revolucij v začetku devetdesetih let in ‘koncu zgodovine‘ pokazala za preveč omejeno, da bi lahko napolnila življenja ljudi ali olajšala socialno mobilnost oz. zmanjšala razlike med bogatimi in revnimi, ki so zadnjih trideset let vedno večje.

Po padcu komunizma so ljudem na vzhodu različne šok terapije revolucionarnega napora zahodnih sil prinesle zgolj omejeno razumevanje svobode, kot tržne svobode, ki je npr. po kaosu v Rusiji pripeljala ljudi do tega, da so Rusi raje objeli red in avtoritativnost, kot obljubljeno jim svobodo. Na žalost pa so revolucionarna prizadevanja na tujem prinesla s seboj tudi skromno razumevanje svobode v zahodnih svetilnikih demokracije.

Po tridesetih letih intenzivnega upravljanja percepcij – ti. ‘perception managment’, smo tako letos prišli do silovitega razburjenja z objavo diplomatskih depeš, ki v novoreku opisujejo to upravljanje. Znašli smo se v čudnem svetu, kjer smo priča spojitvi ideje negativne in pozitivne svobode, kjer politiki negativno svobodo, ki ne stoji za nič, nima namena izven omejevanja škode, vedno bolj vsiljujejo s pozitivno svobodo, ki je za stvari, ideale, kjer namen opravičuje cilj.

Ta logika našim politikom dovoljuje celo odločanje o ‘pravi vrsti svobodnega človeka‘ in zato lahko – vedno bolj brez pravne podlage – kaznujejo tiste, ki ne sodijo v ta ideal. Vidimo, da zapirajo posameznike z kaj malo ali nič dokazov. Znašli smo se sredi upravljanja družbe zgolj iz enega torišča – iz poenostavljenega ekonomskega modela človeških bitij, videnega kot absolutne resnice. A takšne, ki ne ponuja nič pozitivnega v zameno za reakcinarne sile, ki jih vzbuja po vsem svetu. Izstop iz tako ozkoglednega pogleda je v zavedanju, da se je Isaiah Berlin motil in da ni nujno, da se vsi poskusi progresivne pozitivne svobode končajo v prisili in tiraniji.

The Trap – We will force you to be free

http://video.google.com/videoplay?docid=-7581348588228662817

V drugem delu Adam Curtis obdela fikcijo modernega merjenja uspešnosti in samostojnega življenja številk, ki so popeljala naša življenja v nadzorovan svet in zaradi napačnih opisov števil, povzročila ekonomske krize. Skupaj s ‘check listami’ je ta fikcija objektivnega merjenja uspešnosti pripeljala do reduciranega razumevanja človeškega bitja, ki nam zdaj predstavlja zgolj še atomiziran delec, katerega je mogoče kvalificirati z matematiko. Še sam John Nash, avtor naprednih algoritmov teorije iger, ki so zdaj zaživeli svoje življenje, neodvisno od vezi ljudi v družbi in jih s tem prislili v sistemsko nasilje, priznava, da je razum v njih preveč poudarjen.

The Trap – What happened to our dreams of freedom

http://video.google.com/videoplay?docid=-7470134968000083794

Preberi preostanek objave »

, , , ,

Brez komentarjev

UN v formalno preiskavo ravnanja z Bradleyem Manningom

Glennu Greenwaldu je s člankom o nehumanem ravnanju z vojakom Bradleyem Manningom, uspelo spraviti zgodbo v svetovno javnost in tri dni pozneje ga je v zaporu ponovno obiskal David House, 23-letni raziskovalec iz MIT-a, ki je pomagal ustanoviti podporno mrežo za Bradleya. Z njim se je spoprijateljil po njegovem priporu, zaradi česar so mu za več mesecev odvzeli osebni prenosnik, mobitel in fotoaparat – na meji, kjer ‘ne rabijo‘ obtožnice. Pentagon se je vse od objave poskušal v umazanih trikih nadzora škode, od npr. prekinitve intervjuja z Glennom in objavami zavrnitev opisov o težkih okoliščinah, v katerih imajo Bradleya. House ga je v zaporu soočil z njihovimi zavrtnitvami in Manning je prvič, od kar ga House obiskuje od Septembra, govoril o sebi in zavrnil večino izjav Pentagona o njegovem stanju, kot neresnične. House je o tem potem objavil obširen članek. Kmalu so ga povabili še na televizijo in tukaj daje dober intervju za MSNBC:

YouTube slika preogleda

David se v intervjuju zelo dobro izmika pastem obsodb v naprej, kot poskuša to izvleči iz njega novinar, saj poudarja, da vse obtožbe izhajajo iz zelo nezanesljivega vira, Adriana Lama, kateremu naj bi se Manning izpovedal. Zakaj nezanesljivega vira, pa si lahko pogledate v intervjuju na BBC takoj po objavi afganistanskih warlogov letos poleti. Še na samem BBCjev blogu o zdravju se sprašujejo ali je drogiran – intervju z njim se začne po dveh minutah predgovora:

YouTube slika preogleda

Kljub lažnim zavrnitvam Pentagona in apatičnosti ameriške javnosti v vprašanjih mučenja ljudi, pa bo morda povečano zanimanje svetovne javnosti povzročilo spremembo ravnanja z Bradleyem. Medtem, ko bloger Digby razmišlja, da so vzroki takšnega ravnanja z vojakom v poskusu zlorabe njegovega oslabljenega psihičnega počutja in povečanega stanja sugestibilnosti, ki izhaja iz tako dolgih osamitev in neke vrste odtegnitve večine doživljajev, za pričanje proti Julijanu Assangu; pa Glenn znova poroča, da bodo Združeni narodi sedaj formalno preiskovali ali je ravnanje z Bradleyem dopustno.

Kogar primer podrobneje zanima, je tu še časovnica dogodkov v zvezi z Bradleyem vse od njegova vstopa v vojsko. V povezanih novicah, pa je Julijan zopet dal elokventen intervju za Davida Frosta:

YouTube slika preogleda

In da ne pozabim, je odlično analizo dogajanja o WL in vsem nasploh podal Bruce Sterling, sicer bolj poznan kot izreden pisec znanstvene fantastike. V The Blast Shack, pronicljivo in zelo humorno opisuje idejo ti. DarkNeta, kot simbolnem bistvu zdajšnjega dogajanja. Če bom imel čas, bom pripravil še krajšo slovensko predstavitev teksta.

—————————–

Posodobljeno:

, , ,

Brez komentarjev

Wikiuporniki

Krasen dokumentarec švedske televizije, sicer še v grobi montaži:

Wikirebels

In še članek s poanto, zaradi katere imamo zdaj še openleaks:

Julian Assange ni tako pomemben. Ne mu dati Nobelove nagrade. Ne ga demonizirati. Ne postavljajte se v solidarnost za nekom, ki je mogoče ali pa tudi ni serijski posiljevalec. Ne zahtevajte obsodbe nekoga, ki je samo obtožen in ga moramo obravnavati kot nedolžnega, dokler ni obsojen.  Zahtevajte pravico zanj — in ne se pretvarjati, da veste kaj to je, razen če ste eden izmed treh ljudi, ki to ve — samo ne pasti v past razmišljanja, da  ima njegova obsodba na dolgi rok veliko opraviti z resnično pomembnimi vprašanji, ki so jih objave Wikileaks spravile na površje. Ne naredite ga pomembnejšega kot je.

[...] točno zato, ker je Assange in Wikileaks relativno nepomemben (v primerjavi z gigantskim škandalom anti-demokratične varnostne države v kateri zdaj živimo) so ga mediji naredili v super-zvezdo in poskušali narediti vso zgodbo o Wikileaks in eni sami ekscentrični ter zanimivi osebnosti, kot pa o vladi ZDA in njihovih dejanjih kot sistemu. Bolj kot se usmerjamo nanj – in sam se prispeval k temu, zato hočem napisati to — bolj jemljemo pozornost stran od resnične zgodbe, substance stvari, ki so jih Wikileaks razkrili.
[...] Po drugi strani, če je vse kar naredimo to, da gledamo Assanga samega — kar od nas hoče večina medijev — pademo v past, ki so jo pripravili za nas. Če ekskluzivno moraliziramo o Wikileaks in Julianu Assangu, ne opravljamo svojih moralnih dolžnosti kot državljani in kot človekška bitja. Naše delo je gledanje ljudi, ki imajo moč in poskušati zagotoviti, da ti ljudje te moči ne uporabljajo napačno.
—————————–

Povezano:

Anonymous – zadnji šef interneta

Prva ljudska svetovna informacijska vojna

So Wikileaks propagandni stroj?

Wikileaks, skrivne mreže in goli ljudje

Kavelj 22 elektronskega Velikega Brata

Islandija, kajmanski otok informacij

Zdaj že legendaren video: Wikileaks vs The Pentagon - Rap News

, , , , , ,

1 komentar

Google, velika inspiracija ali lačna zver?

Najboljša predstavitev velikosti in ambicij Googla. Grafika Patrick Clair, napisala Elmo Keep in Jon Casimir.

Hungry Beast

YouTube slika preogleda

, ,

Brez komentarjev

Islandija, kajmanski otok informacij

Geologic time includes now.*Julian Assange, ustanovitelj organizacije Wikileaks.org, ima dobro filozofijo – zakaj bi morali biti vedno v obrambi, če je napad najboljša zaščita. Nenamerne posledice hude finančne krize so ga preko spleta okoliščin pripeljale na Islandijo. Tam ta mesec uresničujejo vizijo ‘offshore’ države, kjer bi bile informacije zaščitene tako dobro, kot smo tega že navajeni v primerih davčnih nebes za kapital. In prav kapital je posredni vzrok za povezavo med Wikileaks ter Islandijo. To popoldne njihov parlament namreč glasuje o prelomni zakonodaji, ki bo Islandijo spremenila v zatočišče za informacije sveta.*

—————————–

POSODOBITEV:

Brez ugovora v prvem branju! Se vidimo prihodnji mesec :)

Preberi preostanek objave »

, ,

Brez komentarjev