Arhiv za kategorijo tXt - TiTuba

Padec medijskega tajkuna

Med čakanjem na morebitno izgubo moči in nadzora nad News International, Ruperta Murdocha, je Adam Curtis z mini dokumentarcem spomnil na pozabljeno zgodbo o padcu britanskega medijskega mogula v 60tih letih, Cecila Kinga. King je bil lastnik Daily Mirrora in več kot 200 drugih publikacij. Na vrhuncu svoje moči je postal megalomanski in skušal rešiti Veliko Britanijo pred skorajšnjo katastrofo, ter doseči to, kar bi v učinku bilo prevrat, saj bi sam zasedel prvi stol ‘tehnične‘ vlade, ki bi reševala kraljevino. Za to, da bi zrušil laburistično vlado, ki ji je sprva pomagal na oblast, je prekršil nekaj nenapisanih pravil (npr. obtožil pijanstva enega izmed ministrov) ter sprl med sabo medije, politike in bankirje iz ‘City-a‘.

Kot priznava sam avtor, je zadeva še v grobem rezu, a več kot dveh, treh očitkov si ne zasluži – že zaradi bogastva, ki ga nudi s časovno oddaljenim vpogledom na padec medijskega tajkuna/barona.

Za ogled obišči: THE DOWNFALL OF A PRESS BARON

Konec januarja pa je Curtis posvetil čas zelo obširnemu članku o Murdochu, izdatno podkrepljenem z video prispevki iz BBCjevega arhiva. Naslov, ki zavaja: RUPERT MURDOCH – A PORTRAIT OF SATAN.

, , ,

Brez komentarjev

Memo o stanju na kiber fronti

Spletno gibanje ”Anonymous”, ”internetna nadzavest”, ki je po finančni blokadi WikiLeaks, s strani mastodontov kreditne industrije, postalo izredno poudarjeno politično gibanje, je v preteklih mesecih napovedalo vojno celotnemu sistemu. Če je v letih 2006-10 bilo vpleteno v 14. večjih kampanj, so jih zgolj letos izvedli že 13., od katerih je zadnja gotovo največja – imenovana ”AntiSec(urity)” in inspirirana s 50-dnevnim pohodom odpadniške skupine ”Lulzsec”, ki ji je uspelo osramotiti pomembne varnostne, vladne in korporativne družbe. Samo v operaciji AntiSec je bilo preko 15 večjih vdorov, vse od zadnjega vdora v internetno enoto italijanske policije, do vdora v NATO, Monsanta ali 90.000 mailov vojaškega podizvajalca Booz Allena in Murdochovega Suna, kjer so ga na naslovnici proglasili kar za mrtvega.

Izplen odziva s strani vladnih služb je zaenkrat nekaj aretiranih 16-letnih mulcev po različnih državah sveta. Legenda elektronske varnosti, Bruce Schneier, pravi, da nismo priča nikakršni hekerski epidemiji, stvari so vedno bile tako slabe in za strokovnjake informacijske varnosti zadnji razpleti niso niti tako zelo zanimivi. Vseeno so letos nominirani za Pwni nagrado, skupaj z bratskimi Lulzsec, Bradleyem Manningom in vladnim črvom Stuxnetom, vsi v kategoriji ‘Epic 0wnage’Pwni nagrade podeljujejo od leta 2007 za tako vrhunske, kot najbolj spodletele dosežke na področju informacijske varnosti. Sony je gotov zamagovalec v kategoriji ‘Most Epic FAIL’, saj je edini nominirani, medtem ko bo RSA Security verjetno zaslužila nagrado za ‘Lamest vendor response’ za podcenjevanje SecureID hacka.

Anonymous, pa kot vedno, odlično obvladajo veščine agitpropa in snemajo vrhunske filme, ki kličejo k nenasilnem in mirnem prevratu sistema. Tej točki nekateri sicer oporekajo z argumentom, da DDoS napadi niso nenasilno dejanje in tudi zadnji pohod vdorov, ki jih je pripeljal do pripoznavanja z njihove strani tako osovraženega pojma ‘nacionalne varnosti‘, zaradi katerega ne bodo objavili vseh dokumentov, ki so jih pridobili na svojih nelegalnih vdorih v sisteme vlad in korporacij širom sveta, verjetno ne kaže na etično čistost njihovih dejanj.

YouTube slika preogleda

, , , , ,

Brez komentarjev

Vse nas stražijo stroji ljubeče milosti

Je naslov novega tridelnega dokumentarca Adama Curtisa, o vzponu strojev – računalnikov – v človeški družbi. Njegove filmske stvaritve na zelo zanimiv način so-postavljajo navidezno nepovezane dogodke iz naše bližnje preteklosti, ki pa vendarle skupno vzeto pripovedujejo zgodbo o razvoju razumevanja družbe in popolne svobode ter na nek način oblikujejo naš horizont. Vedno pa se trudi razbiti mite velikih zgodb, ki so uporabljene za upravljanje družbe in ljudi. V svojem opusu ima že veliko odličnih dokumentarnih serij, od katerih velja izpostaviti vsaj “Past – ali kaj se je zgodilo z našimi sanjami o svobodi” in “Stoletje sebstva“.

Zadnja serija je dobila naslov po pesmi Richarda Brautigana, “All Watched Over by Machines of Loving Grace” — ki preroško pripoveduje o kibernetični prihodnosti, ko bodo elektronske naprave penetrirale ves univerzum. V njej se Curtis kritično zoperstavi ideologiji tehno-utopičnih gibanj, ki verjamejo v možnost pozitivnega vpliva računalnikov na demokracijo in moč. Poleg komodifikacije odnosov, trdi, da je ta ideologija izpraznjena, saj ne ponuja odgovorov, kam naprej. Gre še dlje, saj eno epizodo skoraj v celoti posveti zablodi o obstoju naravnega ravnovesja in destruktivnem zanikanju avtoritete v samo-organiziranih skupinah. Marsikje so njegova opozorila na mestu, a velikokrat za barvitejši opis potegne kar s širokim čopičem in hkrati sam ne ponuja odgovorov, ki jih zahteva od drugih. Poleg odličnega izbora glasbe, pa si je njegove video eseje vedno užitek pogledati.

Preberi preostanek objave »

, ,

1 komentar

A je za Atom

Adam Curtis je pred leti posnel dokumentarec o znanosti in politiki ‘Pandorina skrinjica‘. V enem delu serije obravnava tudi atomsko energijo. Ogled vsekakor priporočam, saj prikaže da je jedrska energija daleč od tega, da bi bilo samo znanstveno vprašanje (povezava je na koncu teksta).

Ekonomski pritiski ter znanstveni prestiž držav sta prisilila velesili in druge, da so tekmovali v postavljanju prve generacije reaktorjev in pri tem zelo zanemarili varnost. Reaktorji te generacije so tudi v Fukušimi. Ob izdaji varnostnih dovoljenj so uradne institucije namreč vedno pogledale stran in dale na voljo več časa, da se doseže zahtevan nivo varnosti, kar pa se je zgodilo le redko. Javnost se je kaj kmalu zavedla, da slika, kot jo rišejo možje v belem, ni bila takšna, ampak so poznejše nesreče pokazale drugo plat – možje v belem takrat niso več vedeli vsega in so se vprašujoče praskali po svojih glavah. Podobno se je dogajalo tudi letos v Fukušimi. Zato toliko nezaupanja in tudi paranoje, kot smo ga priča zadnji mesec. Napačno je misliti, da so tu zaradi nevarnosti in nezmožnosti obvladovanja te tehnologije, ampak so posledica zgodovine njenega uvajanja.

Kar pa ne pomeni, da vprašanje o zmožnosti obvladovanja prvega novega vira energije, ki ga je kdaj doseglo človeštvo, ni pomembno tudi danes, ko je profitabilnost na prvem mestu upravljanja družbe. Problem prvih generacij reaktorjev je bila predvsem neekonomičnost v primerjavi z drugimi energetskimi viri. Zaradi tega naj bi bila varovalna posoda General Electric reaktorjev Mark-1 nezadostna za zadržanje morebitne staljene sredice. Z regulatorji so ta problem rešili z domnevnim izničenjem možnosti, da sploh pride do nesreče, ko reaktorja ne bi mogli več hladiti z vodo. Kar se ni izkazalo za resnično v primeru Otoka treh milj niti na Japonskem. Tudi tam so štirje reaktorji tipa Mark-1.

Ali je torej danes, ko so energetski viri precej dražji, kot pred petdesetimi leti in zaradi energetske krize ne bodo kmalu cenejši, kaj bolj realistično pričakovati gradnjo takšnih reaktorjev, ki ne bodo ušli izpod nadzora ob večjih nepredvidljivih situacijah, ali pa je eksponentni razvoj znanosti in tehnologije še vedno talec političnih pritiskov, ki zahtevajo nerealne ekonomske dobičke na račun varnosti vseh?

Dokumentarec je postavil na svoj blog, skupaj s krajšim zapisom:

http://bbc.in/AisforAtom

, , ,

Brez komentarjev

Amn Dawla Leaks in seks s kuvajtsko princeso

Debka je en izmed redkih medijev, ki zaenkrat poroča o vdoru protestnikov ta petek zvečer na glavne sedeže tajnih varnostnih sil ‘Mahabis Namn El Dawla‘ v Aleksandriji, Kairu in mestu 6. oktobra ter efektivni prekinitvi delovanja službe po vsej državi in hkratnem zasegu velikih količin arhivskih dokumentov.

Na internetu se je zdaj začela poplava zaupnih dokumentov od flickr galerij, do objav pod geslom #AmnDawla na Twitterju. Formirala se je tudi Facebook skupina Amn Dawla Leaks za distribucijo dokumentov, a jih sestrska Wikileaks že opozarja, da ima tako Facebook vse podatke o uporabnikih.

Ker so med drugim našli tudi zapisnike sestankov za uničenje dokumentacije ter dejanski dokument, kjer notranji minister podaja ukaz za uničenje, so pri Wikileaks Egipčane opozorili, da naj razrezanih dokumentov ne mečejo proč, saj obstaja tehnologija, ki te razrezke lahko sestavi nazaj in so jo razvili za rekonstrukcijo Stasijevih arhivov. (Fotka 1, Fotka 2)

Zadeva je seveda občutljiva do obisti – to dokazuje tudi Barrack Obama, ki včeraj takoj poslal Roberta Gatesa na nujno misijo v Egipt, kjer je vojaška hunta izgubila oblast. Globoke skrbi Bele hiše seveda niso nenavadne, saj je javna resnica, da so jim bili egiptovski zapori na voljo, ko so hoteli mučiti ljudi, ki so jih zajeli drugje po svetu. Kratkotrajni podpredsednik in dolgoletni vodja tajne službe Suleiman je bil takorekoč zaposlen v ameriški vladi, kot so pokazali dokumenti Wikileaksa. Preberi preostanek objave »

, , ,

1 komentar

Bivši šef MI6 o novih močeh posameznikov odvzetim državam

Razglašanje Wikileaks za ‘ljudsko obveščevalno službo‘ še kako resno jemljejo pravi vohuni. Na predavanju v Cambridgu, kjer je bilo snemanje prepovedano, je bivši šef MI6 Richard Dearlove govoril o fundamentalnem premiku v razmerju posameznika nasproti močnim organizacijam. Malo je vedel, da bo njegovo predavanje, čeprav naperjeno proti Wl, postalo primer tega opolnomočenja posameznikov.

Definitivno bi v tem trenutku potegnil vzporednice med valom političnih nemirov, ki  se širijo na Bližnjem vzhodu [...] in pojavom Wikileaksa”, je dejal Dearlove. “Resnično, kar povezuje ta dva dogodka skupaj, in seveda številne druge dogodke, je širjenje moči, stran od držav in opolnomočenje posameznikov in majhnih skupin posameznikov, ki jih omogoča tehnologija.

“Mislim, da je splošno sprejeto, da večina organizacij, velikih in majhnih, zahteva v njihovem obstoju tudi trenutke v korist zaupnosti svojih članov. Vendar pa absolutno ni dvoma, da tehnologija [...] temeljito premika odnos med državljanom in vlado.”

Na njegovo predavanje se je namreč pripravila skupinica aktivistov, ki je predvidevala, da bo v tem, njemu domačem okolju, lažje odigrala svoj mali Wikileaks njemu v (ne)čast. Velik del govora je bil ujet na video, skupaj z vprašanji na koncu. Pred začetkom so občinstvu razdelili izpuščen dokument iz leta 2002, ki je postal znan kot Downing Street Memo‘, kjer je videti, da Dearlove pravi, da so bili “obveščevalni podatki in dejstva prirejeni okoli določene politike” takratnega ameriškega predsednika Georgea W. Busha, da bi odstranili Sadama Huseina z oblasti v Iraku.

Po koncu predavanja, kjer je dvolično zagovarjal skrivnosti in hkrati moč informacij, pa je bil čas za vprašanja. “Zdi se mi grozna zloraba demokracije in vsega kar naj bi predstavljala in tudi tega, kar naj bi zagotavljale obveščevalne službe,” mu je povedala ‘Silkie‘, ko ga je soočila s tem dokumentom.

Dearlove najprej ni hotel komentirati, potem je zarenčal, da je to napačen citat in hitro sprejel naslednje vprašanje.  V predavanju omeni monopol vlad nad komunikacijami pred 25 leti, danes pa se mu zgodi prav ta vdor novih tehnologij skupaj z zapisi njegove preteklosti, medtem ko prede svoje misli ravno o tej temi. Vsekakor vredno ogleda.

YouTube slika preogleda

, ,

Brez komentarjev

Kdo so 6. April?

Po ti. ‘Wikileaks revoluciji‘ v Tuniziji, bi današnje zmagoslavje Egipčanov lahko imenovali kar prva Facebook revolucija. 18 dni protestov, 326 mrtvih, po treh Mubarakovih govorih in tisočih ranjenih, so danes Egipčani postali zvezde vseh zatiranih ljudstev sveta. Tunizija je premaknila pomembno domino v statusu qou, v katerem so obstale arabske države po vrenju v začetku devetdesetih prejšnjega tisočletja. A Tunizija je zgolj premaknila kritično točko v sistemu, ki je že bil tam. In ravno ameriškim ambasadam se imamo posredno zahvaliti za njihove opise tiste opozicije, ki je začela to revolucijo.

Opozicije, ki je nihče, razen cenzorjev, ni jemal resno v smislu sistemskih premikov. To so seveda blogerji.

Kar je pravzaprav skoraj nedoumljivo, saj ocenjujejo, da je število uporabnikov spleta v Egiptu šele v zadnjih šestih letih nad 10 odstotkov celotne populacije. Leta 2005 je tudi ameriška ambasada prvič poročala o aretiranem blogerju Abdulu Karim Nabil Solimanu, ki je kritiziral Islam, ter o razširitvi svobode govora, ki so je le-ti prinesli v Egipt. Od tedaj so poročali še o mnogih. Blogerji so že naslednje leto začeli organizirati proteste, na danes svetovno znanem Tahrir trgu. Kar je sprožilo še več aretacij.

Na listi najbolj opresivnih držav do blogerjev se je zato Egipt kaj kmalu znašel na petem mestu, takoj za Iranom, Sirijo, Saudsko Arabijo, in Tunzijo. Blogerji so tudi drugače najbolj cenzurirani del interneta.

So you still think the Internet is free.

Ko je vlada zatrla blogerje, ki so bili oslabljeni tudi zaradi sporov z islamističnimi blogerji, so prišli na splet še Facebook uporabniki. 6. aprila 2008 je bila z velikim uspehom sklicana splošna stavka na Facebooku. Skupina, ki je bila ustanovljena za podporo stavke, se je imenovala Mladinsko gibanje 6. April (Arabsko: حركة شباب 6 أبريل‎) in gibanje izvira iz teh demonstracij, saj niso bili zadovoljni samo z reformami, ampak so bili proti režimu.

Diplomati poročajo, da naj bi jih sestavljajo 800 aktivnih članov in približno 70,000 ‘prijateljev‘ na spletu. Ravno tako kot blogerje, je tudi njih oblast preganjala in mučila. Poleg tega pa so bili še sami notranje razdeljeni na Islamiste in sekularni del. Julija leta 2009 so ameriški diplomati poročali o sestanku z vodjem 6. Aprila, Ahmedom Salehom, ki jim povedal, da je nagnal 13 islamistov in nasseristov, da bi lahko ohranili sekularno in zahodno usmerjenost gibanja. Le-ti so gibanje hoteli prevzeti in usmeriti nasproti zahodu in Izraelu ter k Islamu.

Kljub temu, da jih je New York Times pred dvema letoma prepoznal kot politično skupino zaradi ti. ‘najbolj dinamičnih debat‘, pa so v uradnih obvestilih poudarjali, da niso politična stranka, kar pa ni zaščitilo ustanoviteljev pred aretacijami. Eden izmed ustanoviteljev je poročal, da so mu grozili s posilstvom v zaporu. Šestega aprila 2009 naj bi egipčanska vlada celo napadla nekaj spletnih strani, ki so podpirale gibanje.

V prejšnjih člankih je bilo že omenjeno, da so prevzeli simboliko in taktiko Odpora! iz Srbije in da so ameriški diplomati smatrali, da je gibanje zunaj glavnega toka opozicijske politike in aktivistov, ter opisalo njihove cilje demokratičnih volitev pred septembrom ‘11, kot nerealistične, čeprav so jih podpirali in vabili na srečanja v ZDA.

Glede na spodnji video slavja, pa vidimo, da so mobiteli pravo orožje ljudstva – kar smo videli tudi po množici videov v podporo demonstracij, ki so tako rekoč trenutno vznikali na spletu. Upam, da se tudi notranje SMS storitve čimprej vzpostavijo nazaj.

YouTube slika preogleda

, , ,

Brez komentarjev

Tudi Google je vpleten v Egiptu

Več kot teden dni po tem, ko so ga ugrabili sredi ulice, je včeraj Google na Twitterju potrdil, da je bil Wael Ghonim, vodja trženja v Google Egipt, izpuščen iz zapora.

Njegova vloga v egiptovskih protestih? Ustvaril je Facebook stran ‘Vsi smo Khaled Said‘, ki je pomagala sprožiti egiptovsko revolucijo. Po, s strani oblasti, nepriznani aretaciji, so ga protestniki določili za pogajalca v upanju, da bo to pomagalo razjasniti, kam so ga zaprli. Danes že več tisoč ljudi na Facebooku podpira ta predlog, on pa se po osvoboditvi, ne vidi kot vodja tega demokratičnega gibanja.

Naredil sem najlažjo stvar – pisanje“, je povedal včeraj Ghonim.

V spodnjem videu lahko vidimo, kako se na 1:04 pojavi tajna policija in ga odvleče iz ulice neznano kam.

YouTube slika preogleda

Do zdaj Google ni hotel komentirati Ghonimovih političnih aktivnosti, ampak je samo potrdil, da je bil pogrešan. Danes je Ghonim že na Tahrirju skupaj s protestniki.

Internet v Egiptu uporablja manj kot 14 miljonov ljudi. Prava orodja ljudstva – SMS-i, so še vedno izključeni. Vseeno pa to revolucijo lahko spremljamo v novih razsežnostih, kot npr. v videu, ki ga je objavil Jin na blogu, kjer se sprašuje o petkovem shodu, kot še zadnji možnosti uspeha zahtev protestnikov.

V povezanih novicah, pa naj bi po poročanju Spiegla, Mubarak imel možnost preživeti penzijo kar na zdravljenju v neki nemški kliniki. Ob vseh ‘Live blogih‘, ki spremljajo dogajanje in so že bili omenjeni tukaj, pa ima tudi Wikipedia spodoben članek o protestih v Egiptu. Wall Street Journal pa je zbral vtise ob prvem intervjuju Ghonima na egiptovski televiziji, ki je danes spodbudil zbiranje znova več kot milijona ljudi na Tahrirju.

,

2 komentarjev

Čakajoč na dan odhoda

V medijski bitki za Egipt, ki sledi dogajanju na ulicah, vlada čisti kaos. A očitno je, da so na mizi velike odločitve. Robert Gibbs, tiskovni predstavnik Bele hiše, je pravkar zavzel najbolj resno pozicijo, da se morajo reforme v Egiptu pričeti takoj – in ne septembra. Skupaj z angleškim premierom Davidom Cameronom sta skoraj istočasno opozorila, “če se izkaže, da je režim podpiral ali toleriral [današnje] nasilje, bi to bilo popolnoma in povsem nesprejemljivo.” Medtem ko so vsi zahodni mediji na strani tega živahnega gibanja za demokratizacijo Egipta, pa Bata, slovenka, ki živi v Egiptu zadnje 5 let, poroča o čisto drugi sliki dogajanja:

Da bo nekaj jasno…

Ljudje nismo za Mubarakov režim ampak smo zadovoljni s tem, kar nam je včeraj ponudil. Želimo si, da se država ne uniči popolnoma, ter bi zato radi videli, da Mubarak dokonča svoj mandat in da se začnejo priprave na tiste septemberske volitve in potem bodo egipčani imeli kogarkoli si bodo izbrali.
Mubarak je svoje povedal in ponudil!
Protestniki niso do tega trenutka poslali še nikogar, ki bi jih zastopal?!
Vsi si želimo sprememb! In protestniki so jih izborili, zakaj ne pošljejo svojih predstavnikov, da bi se takoj začelo delati za boljši jutri?

Seveda se ne strinja z današnjimi izzivanji ter nasiljem pro-mubarakovih privržencev in med njimi danes niso bili samo plačanci in policaji v civilu, ampak drugi del Egipta, ki so jih masivnost ter dosežki protestnikov ravno tako presenetila, kot ostali svet. V medijih nihče nima pravega konteksta, mediji potrebujejo glasne in eksplozivne prispevke in tako nas Toktok v komentarjih sprašuje:

Zakaj Al Jazeera ni nikoli vprasala za komentar – mnenje: taxi voznika, trgovca iz male trgovinice v Gizi, prodajalca v unicenem Metro marketu?

Zato, ker je Al Jazeera na strani mirnih demonstrantov, ki so pohitrili spremembe v Egiptu, a spremembe so nevarne in nepredvidljive. Poleg tega se tudi ne končajo vedno dobro. Zato ni čudno, da je preostali del Egipta zadovoljen z doseženim, kar je bilo še prejšnji teden nepredstavljivo. A je ravno danes jemenski predsednik Ali Abdullah že drugič v zadnjih letih – prvo je snedel, obljubil, da ne bo več kandidiral. Tudi v Tuniziji niso vsi zadovoljni in še kar ni konec protestov, ki trajajo že skoraj dva meseca.

Zakaj protestniki ne pošljejo nikogar, da bi jih zastopal?

To je pomembno vprašanje in mediji si ga niso znali postaviti drugače, kot “kdo po Mubaraku“? A teh protestov niso pričele politične stranke, ampak koreninijo v spletni skupnosti imenovani 6. April.  Organizirali so se leta 2008 v podporo demonstracij delavcev in so predstavniki egiptovskih ‘hacktivistov‘, oz. ‘slacktivistov‘, kot jih ponižujoče tudi označujejo. Da pa je vzrok za poniževanje v silovitem odzivu, ki so ga sposobni sprožiti, pa je dokaz Asmaa Mahfouz, kateri pripisujejo levji delež inspiracije in začetka zbiranj ljudi. Danes so objavili, v angleščino preveden, njen poziv, ki se je prvič znašel na Youtubu 18. januarja.

YouTube slika preogleda

Zanimivo, da je skupina prevzela simbol Odpora! iz Srbije, gibanja, ki je pomagalo strmoglaviti Slobodana Miloševiča. Kot opozicijsko skupino, pa jih kljub svojemu prijateljstvu z Mubarakom, podpira tudi ameriška vlada. Telegraph piše o depeši objavljeni na Wikileaks, ki neimenovanega predstavnika 6. Aprila povezuje z ameriško podporo na seminarju taktik aktivistov za spremembo režimov. Plan uporne skupine je bil sprememba režima še pred jesenskimi volitvami, kar je ameriški predstavnik videl kot nerealistično. Enakega mnenja so bili gotovo še prejšnji teden, ko je bila stabilnost glavna beseda, a med tem, ko sami zgolj počasi – a odločno, spreminjajo svoj odnos, pa navajajo za razlog hitre spremembe v Egiptu, ki presenečajo vse.

Ali bo torej ta petek dan odhoda oz. pričetka odhoda Hosnija Mubaraka še ni gotovo, čeprav je on že nekaj časa gotov. Preberi preostanek objave »

, , , , , , ,

4 komentarjev

Žlehtni žvižgači

Adam Curtis poroča o posnetku na katerega je naletel med svojimi brskanji po BBCjevem obsežnem filmskem arhivu. 24. minutni dokumentarec pripoveduje zgodbo o Tylerju Kentu, ameriškem diplomatu med drugo svetovno vojno, ki je skoraj spremenil svetovno zgodovino. Bil je namreč anti-komunist, prepričan, da so za sovjestko revolucijo v resnici Židje. MI5 je pri njem našla 15,000 strani dokumentov, za tedanje čase – pred xeroxom, nepredstavljivo število. Med njimi so bile njihove lastne prošnje za pomoč FBI-ja pri sledenju nacistov in tudi potencialna bomba, ki bi lahko zaustavila že tretjo izvolitev Franklina D. Roosevelta. Osebna korespondenca med Rooseveltom in Churchillom, celo tako detajlna kot pogovori o ameriških rušilcih.

Javno se je v svoji kampanji Roosevelt  zavzemal za ameriško nevtralnost v vojni. Kar 83 odstotkov Američanov je bilo namreč proti vojni. Tyler je bil prepričan, da bi takšna drža ZDA omogočila nacistom uničenje komunistov in hkrati Židov. Razlog, da Tylerju na koncu ni uspelo, pa je druga astronomska številka za takratne analogne čase. V 31 letnem obstoju je MI5 nabrala centralni register kar štirih miljonov in pol sumljivih oseb – tako za vladni kot korporativni nadzor britanskega imperija. Na njem je bil tudi Kent.

Tam se je znašel že po treh dneh po premestitvi iz Moskve v London. Ker pa je bil na njem tudi ameriški ambasador, so ga nekaj časa samo spremljali. Tako jih je pripeljal do velike mreže domačih vplivnih fašistov in nacistov, ki so jih uspešno obsodili. Ko so ga aretirali, je bil 8 mesecev incomunicado. Po izvolitvi Roosevelta, so tudi njega obsodili na 7 let zapora. Leta 1982 ga je obiskal BBCjev novinar v trailer parku, kjer je živel in nastal je ta dokumentarec, ki pripoveduje temno stran žvižgačev.

, ,

3 komentarjev

Prisilili vas bomo, da boste svobodni

Ob letu osorej, ko prevladujejo razmišljanja o preteklem in poizkusi razumevanja trenutnega zgodovinskega trenutka, je še vedno aktualen dokumentarec izpred treh let, avtorja Adama Curtisa,The Trap‘. V tretjem delu Adam namreč pokaže ideje razvoja moderne družbe iz velike opozicije negativne svobode, ki ni za ničIsaiaha Berlina nasproti pozitivni svobodi komunizma, ki je za ideale – v čudaško, dandanašnje ‘pozitivno’ širjenje negativne svobode. Prisilili vas bomo, da boste svobodni.

Jedro njegovega argumenta je, da se revolucionarno nasilje, kot se je pojavljalo nekoč, na primer v francoski ali alžirski revoluciji, pojavlja tudi zdaj v moderni zunanji in notranji politiki, kjer namen opravičuje cilj. A če je v času hladne vojne Isaiahova ideja negativne, nasproti pozitivni svobodi, zbujala upanje in dajala pomen zahodnemu svetu, ter njegovim vrednotam, pa se je po seriji revolucij v začetku devetdesetih let in ‘koncu zgodovine‘ pokazala za preveč omejeno, da bi lahko napolnila življenja ljudi ali olajšala socialno mobilnost oz. zmanjšala razlike med bogatimi in revnimi, ki so zadnjih trideset let vedno večje.

Po padcu komunizma so ljudem na vzhodu različne šok terapije revolucionarnega napora zahodnih sil prinesle zgolj omejeno razumevanje svobode, kot tržne svobode, ki je npr. po kaosu v Rusiji pripeljala ljudi do tega, da so Rusi raje objeli red in avtoritativnost, kot obljubljeno jim svobodo. Na žalost pa so revolucionarna prizadevanja na tujem prinesla s seboj tudi skromno razumevanje svobode v zahodnih svetilnikih demokracije.

Po tridesetih letih intenzivnega upravljanja percepcij – ti. ‘perception managment’, smo tako letos prišli do silovitega razburjenja z objavo diplomatskih depeš, ki v novoreku opisujejo to upravljanje. Znašli smo se v čudnem svetu, kjer smo priča spojitvi ideje negativne in pozitivne svobode, kjer politiki negativno svobodo, ki ne stoji za nič, nima namena izven omejevanja škode, vedno bolj vsiljujejo s pozitivno svobodo, ki je za stvari, ideale, kjer namen opravičuje cilj.

Ta logika našim politikom dovoljuje celo odločanje o ‘pravi vrsti svobodnega človeka‘ in zato lahko – vedno bolj brez pravne podlage – kaznujejo tiste, ki ne sodijo v ta ideal. Vidimo, da zapirajo posameznike z kaj malo ali nič dokazov. Znašli smo se sredi upravljanja družbe zgolj iz enega torišča – iz poenostavljenega ekonomskega modela človeških bitij, videnega kot absolutne resnice. A takšne, ki ne ponuja nič pozitivnega v zameno za reakcinarne sile, ki jih vzbuja po vsem svetu. Izstop iz tako ozkoglednega pogleda je v zavedanju, da se je Isaiah Berlin motil in da ni nujno, da se vsi poskusi progresivne pozitivne svobode končajo v prisili in tiraniji.

The Trap – We will force you to be free

http://video.google.com/videoplay?docid=-7581348588228662817

V drugem delu Adam Curtis obdela fikcijo modernega merjenja uspešnosti in samostojnega življenja številk, ki so popeljala naša življenja v nadzorovan svet in zaradi napačnih opisov števil, povzročila ekonomske krize. Skupaj s ‘check listami’ je ta fikcija objektivnega merjenja uspešnosti pripeljala do reduciranega razumevanja človeškega bitja, ki nam zdaj predstavlja zgolj še atomiziran delec, katerega je mogoče kvalificirati z matematiko. Še sam John Nash, avtor naprednih algoritmov teorije iger, ki so zdaj zaživeli svoje življenje, neodvisno od vezi ljudi v družbi in jih s tem prislili v sistemsko nasilje, priznava, da je razum v njih preveč poudarjen.

The Trap – What happened to our dreams of freedom

http://video.google.com/videoplay?docid=-7470134968000083794

Preberi preostanek objave »

, , , ,

Brez komentarjev

Wikileaks, skrivne mreže in goli ljudje

Razcep, ki zdaj jasno sveti

Po štirih letih delovanja, Wikileaks objavijo tako odmevne dokumente, da zve za njih ves svet. Zdaj, ko imajo prepoznavnost in je o njih ali razkritih dokumentih objavljen en članek na dve minuti, je prav, da med drugim razmislimo tudi o zelo zanimivem in velikem razcepu v sodobnem dojemanju zasebnosti ter transparentnosti, na katerega so pokazali s svojimi objavami.

Po napovedih Orwela smo resnično razvili neko vrsto Velikega brata, v katerem sodelujemo prostovoljno in tudi nezavestno. Prostovoljni odnos ljudi do svoje zasebnosti je narativo dojemanja le-te pripeljal do stopnje, da CEO Googla, Eric Schmidt, lahko resno izjavi, da če imate nekaj, za kar nočete, da bi drugi vedeli, mogoče tega ne bi smeli početi. Eric Schmidt tu govori seveda kot fizična oseba, čeprav je predstavnik Googla Inc., pravne osebe. Prav v obeh njegovih vlogah pa se pojavlja ta razcep, o katerem je še pretežko misliti v medijih, ter posledično družbi, čeprav se simptomi tega izmikanja kažejo v vedno pogostejših izpadih javne jeze.

Povezana omrežja in skrivne družbe

Tudi v Sloveniji smo doživeli svoj delež kontroverznih razkritij o raznih poslovnih, političnih in mafijskih omrežij, ki še vedno pretresajo državo. Julian Assange, ustanovitelj Wikileaks, je v svojem eseju ‘Vladanje kot zarota‘, že 3. decembra 2006 (Conspiracy as Governance)  predstavil možnost analize in spremembe vladajočih konspirativnih omrežij. V ta namen je uporabil vizualno orodje, ki so ga za preučevanja terorizma za ameriško vlado naredili matematiki, imenovano ‘povezani grafi‘.

Zarota je definirana kot tajen dogovor, načrt za napredovanje agende povezanih ljudi, ponavadi v škodo drugih. Zanima nas zaradi krivice, ki jo povzroča med ljudmi, saj nepopravljena krivica v družbi kaže njeno razvitost in loči slabe od dobrih družb. Avtoritativni režimi vedno proizvajajo krivico in s tem odpor. Še posebej pa takšni režimi povzročajo odpor, če so razkriti njihovi načrti, zaradi katerega so jih prisiljeni skrivati. Za Assanga je to dovolj, da jih lahko opredelimo kot konspirativne.

Njegova ost leti v neokorporativne avtoritativne režime, saj je kot mnogi vplivni ljudje pred njim prepoznal vladavino v senci, o kateri govori tudi citat s katerim se prične esej:

“Za dozdevno vlado sedi ustoličena nevidna vlada, ki ni dolžna nobene zvestobe in ne priznava nobene odgovornosti ljudem. Uničiti to nevidno vlado, oskruniti to brezbožno zvezo med pokvarjenim poslovnim svetom in pokvarjeno politiko, je prva naloga državništva.”

(Theodore Roosevelt)

To je svet za nevidno zaveso medijskega poročanja in javnega ogorčenja. To je svet o katerem je govoril John F. Kennedy, ko je opozarjal

“Že sama beseda ”tajnost” je odvratna v svobodni in odprti družbi; in mi smo kot ljudje po naravi in zgodovinsko nasprotovali skrivnim družbam, tajnim zaobljubam in tajnim postopkom. Že dolgo nazaj smo se odločili, da nevarnosti prekomernega in neupravičenega prikrivanja pomembnih dejstev močno prevladujejo nad nevarnostmi, ki jih navajajo za njihovo utemeljitev”

Seveda je govor takrat veljal Sovjetski zvezi, a kar je zanimivo mimogrede je, kako je današnji svet uspel subverzirati nasprotja, ki jih navaja:

“Po vsem svetu smo soočeni z monolitno in brezobzirno zaroto, ki temelji na prikritih načinih širjenja svojega vpliva – na infiltraciji namesto [vojaški] invaziji, na prevratu namesto volitev, na ustrahovanju namesto svobodni izbiri, na gverilcih ponoči, namesto vojske podnevi. Gre za sistem, ki je vpoklical izjemne človeške in materialne vire v gradnjo tesno povezanega, visoko zmogljivega stroja, ki združuje vojaške, diplomatske, obveščevalne, ekonomske, znanstvene in politične operacije.”

Kar pa se trudijo pri Wikileaks pa je nasprotovanje tej zaroti, saj so:

Njegove priprave [..] očem skrite in ne objavljene. Njegove napake so pokopane in niso na naslovnicah. Njegovi disidenti so utišani in ne hvaljeni. Noben strošek ni vprašljiv, nobena govorica ni natisnjena, nobena skrivnost ni razkrita. “

(John F. Kennedy) Preberi preostanek objave »

, , , , , , , , ,

4 komentarjev

10 najkoristnejših posledic žongliranja

Handmade oil painting reproduction of The Antique Juggling Girl, a painting by Lord Frederick Leighton.Žongliranje doživlja razcvet tudi s pomočjo organizacij kot je EJA, ki prireja vsakoletna srečanja imenovana ‘Evropska Žonglerska konvencija’, ter dejstva, da se je žongliranja mogoče naučiti s 15 minutami volje do raziskovanja novega, ki pa prinesejo toliko koristi in zadoščenja. Ker žongliranje zahteva koncentracijo na stvari v rokah, je zelo dober način kako se znebiti stresnih misli, saj povzroča stanje, ki je poznano kot ‘’sproščena koncentracija” in ta je za dosego najboljših rezultatov zelo pomembna pri vseh športnih in fizičnih aktivnostih.

Lista desetih najkoristnejših posledic žongliranja:

  1. Žongliranje vas naredi ambidekstrozne – leva in desna stran telesa ter možganov postajata enakopravnejši, kar pomaga pri ravnotežju in drugih rokovanjih v življenju.
  2. Žongliranje izboljša koordinacijo rok in oči, kar je zelo koristno pri različnih igrah in spretnostih. Poleg tega vzdržuje ter povečuje doseg gibanja v rokah in ramenih ter podmazuje sklepe. Zaradi tega ga ponekod vpeljujejo tudi kot obliko seniorskega fitnesa.
  3. Žongliranje izboljša zavedanje ritma in ritem je prisoten v toliko stvareh v življenju, morda najpomembneje v glasbi in plesu.
  4. Žongliranje izboljša zavedanje telesa in posledično motorične spretnosti. To se odraža v boljšem ravnotežju med različnimi deli telesa. Umetnost ravnotežja pa je prisotna na vseh ravneh življenja.
  5. Žongliranje sprošča stres saj je z njim mogoče doseči stanje ‘’sproščene koncentracije” – hkratno izostrenega fokusa ter koordinacije v sproščenem stanju. Celo pet minutno žongliranje bo izčistilo um skrbi in po tej kratki meditaciji bo probleme videl z več jasnosti ter fokusa. Žongliranje vas namreč potopi v trenutek, ter tako posledično onemogoča hkratno razmišljanje v aktivnosti.
  6. Žongliranje daje tudi občutek izpolnitve dosežkov, saj je v žongliranju vedno mogoče najti nove izzive, nove vzorce in novo opremo. Da pa žongliranje ni zgolj ego pumpanje poskrbijo ostali žonglerji, ki rade volje delijo skrivnosti trikov z vsemi.
  7. Žongliranje vas pripelje v stik z novimi prijatelji ter družbo, ki je po večini osrediščena ter usmerjena v življenju.
  8. Žongliranje povzroči tudi, da vam raste možgan. (Nature magazine, volume 427, Jan. 2004). V raziskavah celo ugotavljajo, da naj bi preprečevalo Alzheimerjevo bolezen. Ko žongliraš delaš več kot samo kuriš kalorije in krepčaš svoje jedro, treniraš tudi svoj um. Dlje kot traja, da se naučiš nečesa, bolj treniraš svoj um!
  9. Žongliranje preganja dolgčas – težko boste našli zdolgočasenega žonglerja, ko pa odkrijete podajanje in skupinsko žongliranje, boste tudi s salvami smeha kurili kalorije.
  10. Žongliranje je super aerobna vaja vsaj dokler se spomnite, da DIHATE vmes ko žonglirate. Poleg tega z vsako uro žongliranja porabite 280 kalorij, kar je podobno hoji, vendar je precej bolj zabavno kot večina drugih telesnih vaj.

Preberi več o žongliranju in poglej filme aka … Preberi preostanek objave »

, ,

1 komentar

Islandija, kajmanski otok informacij

Geologic time includes now.*Julian Assange, ustanovitelj organizacije Wikileaks.org, ima dobro filozofijo – zakaj bi morali biti vedno v obrambi, če je napad najboljša zaščita. Nenamerne posledice hude finančne krize so ga preko spleta okoliščin pripeljale na Islandijo. Tam ta mesec uresničujejo vizijo ‘offshore’ države, kjer bi bile informacije zaščitene tako dobro, kot smo tega že navajeni v primerih davčnih nebes za kapital. In prav kapital je posredni vzrok za povezavo med Wikileaks ter Islandijo. To popoldne njihov parlament namreč glasuje o prelomni zakonodaji, ki bo Islandijo spremenila v zatočišče za informacije sveta.*

—————————–

POSODOBITEV:

Brez ugovora v prvem branju! Se vidimo prihodnji mesec :)

Preberi preostanek objave »

, ,

Brez komentarjev

Rudarjenje vrhov gora

Geologic time includes now.*Strokovna revija Science je pred kratkim objavila izčrpno poročilo, ki zahteva prepoved razstreljevanja vrhov gora za pridobivanje premoga. Tehnologija je sicer poznana že iz šestdesetih let, a je pravi razcvet doživela šele med energetsko krizo v sedemdesetih letih in seveda ponovno zdaj, ko prispeva že desetino k energetskim potrebam v zda. V doline gre nazaj ves odpadni material in na ta način se prekinejo vodni tokovi, ki umazani in strupeni, zdaj uberejo drugo pot.

Vse samo zaradi nafte, ponovno blizu osemdeset, kmalu sto dolarjev. Sorodna zgodba o razcvetu kapitala v destrukciji celotnih biotopov je kanadski bitumen, nekakšen katranov pesek ali ti. ‘tarsands’.

The Colbert Report ima več:
Colbert Report

Margaret Palmer: Coal Comfort




, , ,

Brez komentarjev