Prva ljudska svetovna informacijska vojna

Ko je John Perry Barlow, ustanovitelj Electronic Frontier Foundation-a, organizacije za zaščito svobode govora na internetu, davnega leta 1996 razglasil neodvisnost interneta so se mu mnogi smejali ob vsem krhanju svobode in avtonomnosti interneta, ki so jo agresivno omejevale vlade in poslovni svet, seveda z veliko pomočjo nerazglednih uporabnikov. V skoraj petnajstih letih so se idealizmi, s katerim je pričel Barlow svojo listino neodvisnosti spremenili:

“Vlade industrijskega sveta, vi trudni velikani iz jekla in mesa, prihajam iz Kiberprostora, novega domovanja uma. V imenu prihodnosti prosim vas iz preteklosti, da nas pustite na miru. Niste dobrodošli med nami. Nimate suverenosti, kjer se zbiramo.”

(John Perry Barlow)

Danes je svobodo, ki jo je odprl internet, potrebno braniti in razširjati na najbolj domiselne, tehnološke, pravne, ekonomske in tudi idejne načine in dokler na tem področju kar vre od zamisli, je treba napade na internet videti tudi v luči reakcij na njih. Vsak potisk v nadzor centralističnih elit ima namreč nepričakovan protiudarec. Kot je zgodovina že neštetokrati to pokazala, se zgodba ponavlja tudi pri Wikileaks. Kje je namreč začetek njihovega obstoja? Še preden so namreč odprli svojo spletno stran leta 2006, naj bi že imeli na voljo več kot milijon tajnih dokumentov. Julian Assange v New Yorkery-u razloži, da so te dokumente prestregli nenamenoma iz omrežja Tor, ki so ga uporabljali kitajski hekerji za anonimno pošiljanje datotek, katere so ukradli svojim nasprotnikom. Čeprav so pozneje zanikali, da je to prava osnova za stran, saj je bilo od teh dokumentov objavljenih zgolj peščica, pa to ne spremeni dejstva, da se je projekt Tor pričel ravno z namenom povrniti anonimnost in svobodo nazaj internetu in to za najrazličnejše namene.

Anonymous, prva elektronska pehota globalne družbe proti elitam

Skupina Anonymous izvira iz kiber-anarhističnega slikovnega foruma 4chan, kjer se skozi leta zbrala in odcepila velika skupina najstnikov, hekerjev in gejmerjev, dobivajo pa pomoč tudi od starejših kolegov. Njihov način upora – ki je sicer kriminaliziran, a bi se ga dalo zagovarjati kot vrsto civilne nepokorščine – pa so predvsem DDoS napadi. Ti zaradi velike količine zahtev po podatkih preobremenijo strežnike in prva posledica je nedostopnost sistemov. To dosežejo tako, da združijo svoje računalnike in vse naenkrat usmerijo v svoje tarče. O botnetih sem hotel že pisati, saj so to velike zveri temnega interneta, ki bi jih morali tehnološki državljani poznati, pa jih srečam kaj malo takšnih.

Njihov sistem se imenuje LOIC (‘Low Orbital Ion Cannon’ – namišljeno orožje iz igre C&C) in je v bistvu program namenjen temu, da se priklopi na IRC kanal, kjer dobi navodila o trenutni tarči. Trenutno ga uporabljajo za napade imenovane ‘Operation Payback’, ki so nadaljevanje njihove podpore Pirate Bay-u.

Botnete uporabljajo kriminalne združbe že dolgo in njihovi niso prostovoljni, ampak so to okuženi računalniki, ki nerazgledanim uporabnikom delujejo ‘počasi’. Pred kratkim so začeli pozivati tudi vlade, naj si omislijo svoje takšno orožje. Kar pa je novega v tej epizodi, pa združevanje internetnih množic v prostovoljne botnete z namenom motenja elektronskega poslovanja družb, ki v njihovem pogledu ovirajo svoboden govor s tem, da onemogočajo Wikileaks.

Od vseh tarč, ki so jih od včeraj napadli je gotovo največji Mastercard, ki je že priznal, da so lahko moteni tudi plačilni sistemi in ne samo njihova komercialna spletna stran. Več o napadu so objavili pri netcraftu, kjer tudi priznavajo:

“Ko se vedno več podjetij se oddaljuje od Wikileaks, ne bi bili presenečeni, če bi videli dodatne napade v naslednjih dneh. Sočasni napadi na spletne portale plačilnega prometa MasterCard, Visa in PayPala bi imeli velik vpliv na spletne trgovce na drobno, zlasti še v času pred božičem.

Čeprav so DDoS napadi nezakoniti v večini držav, ima Operation Payback očitno zadostno število prostovoljcev, ki so pripravljeni prevzeti aktivno vlogo pri napadih, kot smo jih videli do zdaj. To je sila,  na katero je treba računati.”

To pa je gotovo posledica, ki je ni nihče pričakoval.

—————————–

Povezano:

So Wikileaks propagandni stroj?

Wikileaks, skrivne mreže in goli ljudje

Kavelj 22 elektronskega Velikega Brata

Islandija, kajmanski otok informacij

Posodobljeno:

(9.12, 14:00) Ko sem že ravno začel z JP Barlowom, tudi sam je objavil spodnje sporočilo, čeprav DDoS napadov ne podpira, pa pravi, da si lahko še vedno del te skupine, tudi če se ne strinjaš z vsemi njihovimi dejanji:

“Prva resna info-vojna se je zdaj pričela. Bojno polje so Wikileaks. Vi ste čete vojakov.”
(20.12) Tudi Richard Stallman je objavil svoj pogled na napade! Dober prispevek.

, , , , , , ,

13 komentarjev

So Wikileaks propagandni stroj?

To leto bo na tem blogu zaznamovano z Wikileaks. Šestnajst odstotkov medijev prejšnji teden so zasedli Wikileaks. Člankov je pravzaprav že preveč in bodo kmalu utrudili ljudi. Dokler nas vprašanja še vznemirjanjo – pa v Sloveniji zaenkrat za potrebe hitrih novic nekritično povzemamo tuje korporativne vire. Tudi tu bom storil podobno, a zgolj zaradi visoke kvalitete članka z istim naslovom, ki ga je objavil Andrew Gavin Marshall na globalresearch.ca, kjer trezno obravnava spine, ki smo jim priča ob tem neverjetnem zanimanju javnosti za ta fenomen.

V povzetku lahko interpretacije na objave diplomatskih dokumentov strnemo v pet kategorij:

 Obstajajo tisti, ki sprejemajo kar Wikileaks objavijo kot nominalno vrednost na prvi pogled oz. prvo žogo, predvsem zaradi zavajajočih navedb dokumentov, kot jih predstavljajo v korporacijskih medijih.

 Obstajajo tisti, ki objave vidijo kot avtentične listine, ki preprosto potrebujejo primerno razlago in analizo.

 Potem so tu tisti, med katerimi je večina alternativnih medijev, ki pristopajo k njim previdno in s sumom.

In obstajajo tisti, ki dokumente preprosto razveljavijo kot “psy-op“, namenjen točno določenim narodom, kot ustreza ameriški zunanji politiki.

* Končno so tu še tisti, ki obžalujejo objavo kot “izdajstvo” ali grožnjo “varnosti”. Preberi preostanek objave »

, , ,

4 komentarjev

Wikileaks, skrivne mreže in goli ljudje

Razcep, ki zdaj jasno sveti

Po štirih letih delovanja, Wikileaks objavijo tako odmevne dokumente, da zve za njih ves svet. Zdaj, ko imajo prepoznavnost in je o njih ali razkritih dokumentih objavljen en članek na dve minuti, je prav, da med drugim razmislimo tudi o zelo zanimivem in velikem razcepu v sodobnem dojemanju zasebnosti ter transparentnosti, na katerega so pokazali s svojimi objavami.

Po napovedih Orwela smo resnično razvili neko vrsto Velikega brata, v katerem sodelujemo prostovoljno in tudi nezavestno. Prostovoljni odnos ljudi do svoje zasebnosti je narativo dojemanja le-te pripeljal do stopnje, da CEO Googla, Eric Schmidt, lahko resno izjavi, da če imate nekaj, za kar nočete, da bi drugi vedeli, mogoče tega ne bi smeli početi. Eric Schmidt tu govori seveda kot fizična oseba, čeprav je predstavnik Googla Inc., pravne osebe. Prav v obeh njegovih vlogah pa se pojavlja ta razcep, o katerem je še pretežko misliti v medijih, ter posledično družbi, čeprav se simptomi tega izmikanja kažejo v vedno pogostejših izpadih javne jeze.

Povezana omrežja in skrivne družbe

Tudi v Sloveniji smo doživeli svoj delež kontroverznih razkritij o raznih poslovnih, političnih in mafijskih omrežij, ki še vedno pretresajo državo. Julian Assange, ustanovitelj Wikileaks, je v svojem eseju ‘Vladanje kot zarota‘, že 3. decembra 2006 (Conspiracy as Governance)  predstavil možnost analize in spremembe vladajočih konspirativnih omrežij. V ta namen je uporabil vizualno orodje, ki so ga za preučevanja terorizma za ameriško vlado naredili matematiki, imenovano ‘povezani grafi‘.

Zarota je definirana kot tajen dogovor, načrt za napredovanje agende povezanih ljudi, ponavadi v škodo drugih. Zanima nas zaradi krivice, ki jo povzroča med ljudmi, saj nepopravljena krivica v družbi kaže njeno razvitost in loči slabe od dobrih družb. Avtoritativni režimi vedno proizvajajo krivico in s tem odpor. Še posebej pa takšni režimi povzročajo odpor, če so razkriti njihovi načrti, zaradi katerega so jih prisiljeni skrivati. Za Assanga je to dovolj, da jih lahko opredelimo kot konspirativne.

Njegova ost leti v neokorporativne avtoritativne režime, saj je kot mnogi vplivni ljudje pred njim prepoznal vladavino v senci, o kateri govori tudi citat s katerim se prične esej:

“Za dozdevno vlado sedi ustoličena nevidna vlada, ki ni dolžna nobene zvestobe in ne priznava nobene odgovornosti ljudem. Uničiti to nevidno vlado, oskruniti to brezbožno zvezo med pokvarjenim poslovnim svetom in pokvarjeno politiko, je prva naloga državništva.”

(Theodore Roosevelt)

To je svet za nevidno zaveso medijskega poročanja in javnega ogorčenja. To je svet o katerem je govoril John F. Kennedy, ko je opozarjal

“Že sama beseda ”tajnost” je odvratna v svobodni in odprti družbi; in mi smo kot ljudje po naravi in zgodovinsko nasprotovali skrivnim družbam, tajnim zaobljubam in tajnim postopkom. Že dolgo nazaj smo se odločili, da nevarnosti prekomernega in neupravičenega prikrivanja pomembnih dejstev močno prevladujejo nad nevarnostmi, ki jih navajajo za njihovo utemeljitev”

Seveda je govor takrat veljal Sovjetski zvezi, a kar je zanimivo mimogrede je, kako je današnji svet uspel subverzirati nasprotja, ki jih navaja:

“Po vsem svetu smo soočeni z monolitno in brezobzirno zaroto, ki temelji na prikritih načinih širjenja svojega vpliva – na infiltraciji namesto [vojaški] invaziji, na prevratu namesto volitev, na ustrahovanju namesto svobodni izbiri, na gverilcih ponoči, namesto vojske podnevi. Gre za sistem, ki je vpoklical izjemne človeške in materialne vire v gradnjo tesno povezanega, visoko zmogljivega stroja, ki združuje vojaške, diplomatske, obveščevalne, ekonomske, znanstvene in politične operacije.”

Kar pa se trudijo pri Wikileaks pa je nasprotovanje tej zaroti, saj so:

Njegove priprave [..] očem skrite in ne objavljene. Njegove napake so pokopane in niso na naslovnicah. Njegovi disidenti so utišani in ne hvaljeni. Noben strošek ni vprašljiv, nobena govorica ni natisnjena, nobena skrivnost ni razkrita. “

(John F. Kennedy) Preberi preostanek objave »

, , , , , , , , ,

4 komentarjev

Vrh črpanja nafte tiho za nami

Pred kratkim je bilo tudi uradno, a hkrati tiho objavljeno, da smo najverjetneje že šli preko praga največje količine nafte, ki jo lahko načrpamo dnevno. Od tu naprej se ta količina počasi manjša. Eden najbolj pomembnih dogodkov naše civilizacije je tako predstavljen izven vsakega odnosa do teže posledic, ki jih prinaša s seboj.

pkl

To sprenevedanje pa za nafto niti ni nenavadno. Nafta in gonja za njo je namreč prikrita plat zgodovine, od ”Drang nach Osten” do zdajšnje Iraške vojne. A ne zgolj v vojnah, zelo pomembna je tudi zdaj, ko smo priča sinergijam različnih kriz, ki se stapljajo pred našimi očmi. Eksponentna rast, ekologija, imigracije, podnebne spremembe, biotehnologija, hydraulic fracturing, zaton srednjega razreda v ameriki in njegov počasen vzpon na kitajskem, zdravila, gnojila, plastika, oblačila itd., mi smo petrokemična civilizacija.

Viri:

Is ‘Peak Oil’ Behind Us?NYTimes

Has the World Already Passed “Peak Oil”? - National Geographic

Tudi Richarda Bransona skrbi.

Kaj pa premog in ostale surovine?

—————————–

Povezano: Zelena prihodnost je novogovor naftnega vrha

Ogljikova zveza – The Carbon Connection

Nigerijska agonija kaže na razsežnosti ter dojemanje izlitja nafte v mehiškem zalivu

, ,

Brez komentarjev

Kavelj 22 elektronskega Velikega Brata

Z nedavno začeto (kiber) vojno z Wikileaks smo ponovno priča oksimoronu moderne elektronske dobe. Tudi ta nova vojna je zgolj Kavelj 22, podobno kot so to bile ‘digitalije’, ki so industriji intelektualne lastnine omogočile vrhunec razmaha njihovega elektronsko vsiljenega režima in jim hkrati s svojo elektronsko naravo tudi zagodle – tožbe dežujejo in vojna gre naprej.

BB wtch, wwnt moar

Internet je bil leta 2002 velik 5 exabajtov in sedem let pozneje že 56 krat več – 281 exabajtov. Imamo eksplozijo podatkov in hkrati revolucijo senzorjev in vsi snemajo svoja zapažanja. Telefoni sami postajajo naprave iz Star treka, na njih se pojavlja vse od kamere, mikrofona, dotika na zaslonu in še zaznavanja vibracij, naklona, rotacije, navigacije, zvoka, pretoka zraka, svetlobe, temperature; pa kmalu tudi biološki in kemični senzorji, pa senzor pritiska, vlažnosti itd.

Washington post je pred kratkim objavil, da ima v ZDA do 800.000 ljudi ‘ top secret‘ – najvišje dovoljenje in NSA dnevno razvrsti 1.7 milijarde emailov v 69 predalov. Možnosti dostopa do te enormne količine podatkov Velikega brata so omejene v času. Vsaj do izuma kvantnih računalnikov – tako za njih, kot za nas. Morda pa za nas še malo prej, saj podatki v času bežijo. Kljub temu novinarji ne naredijo dovolj in zato imamo situacijo kot leta 2004, ko je nekoč napredni New York Times eno leto čakal na zgodbi o prisluškovanju NSA Američanom, predvsem zato, da je bil Bush potem ponovno izvoljen. O poslovnem svetu pa je takšnih zgodb še toliko neprimerno več, da so ljudem kar samoumevne.

Internetne organizacije, kot so Wikileaks, so prav zato nevaren sovražnik statusa quo množičnega razumevanja civilizacije . Dogodki, ki se odvijajo zdaj, so bili pri njih objavljeni že 15. marca letos, od kar je na voljo načrt ‘Top secret’ industrije, kako uničiti Wikileaks in ostalih podobnih organizacij. Julian Assange, javni obraz organizacije, je bil tako v soboto obtožen posilstva na Švedskem in v šestih urah je bila obtožnica umaknjena, ne pa seveda tudi preiskava. Treba je nahraniti pse*.

Ni čudno, saj so marsikateri novinarji belolasega Juliana začeli slikati kot odrešenika medijev in njihove kurbirske zlizanosti z Lastniki. Naredili so heroja in ti imajo oponašalce. Prav to je treba preprečiti v hrabrem digitalnem svetu.

Zaenkrat jim ne uspeva, saj demoniziranje Wikileaks spodbuja občudovanje medijev širom sveta. Morda pa je prav to namen – izrabiti zgodbo, da postane novičarsko utrujena in skozi propagando polarizirati javno mnenje, potem pa v miru pospraviti ostanke. A eksplozije podatkov se na ta način ne da ustaviti, niti vedno bolj epopejskih razpok v bazah.

—————————–

Povezano: Islandija, kajmanski otok informacij

Posodobitev: Dober članek s podobno poanto

Posodobitev 2: Wikileaks vs The Pentagon – Rap News

Preberi preostanek objave »

, ,

1 komentar

Nigerijska agonija kaže na razsežnosti ter dojemanje izlitja nafte v mehiškem zalivu

V zadnjem mesecu, ko je pozornost javnosti obrnjena k izlivu nafte v globokih vrtinah Mehiškega zaliva, lahko pozorni za dimno zaveso medijev vidijo hipokritični odziv zahoda na resničnost. A naj poprej omenim zgolj kot zanimivost korporativne oligarhije, ki vodi vlade glede energetske politike in še česa drugega, eno poglavje v zgodovini BP-ja (British Petroleum). BP, četrto največje podjetje na svetu, ni vedno nosilo tega imena, čeprav je bilo v lasti britanske vlade. Vedno pa je imelo prste zraven pri prelomnih dogodkih, ki še zdaj oblikujejo našo sodobnost. Pred preimenovanjem so bili namreč Anglo-Iranian Oil Company, potem pa so se povezali s CIA zaradi Mossadeqa, predsednika zahodnega tipa, ki je hotel nacionalizirati britansko koncesijo za črpanje nafte. Toda a zahodni svet ni hotel slišati za kaj takšnega. Operacija Ajax je Moddadeqa postavila v dosmrtni zapor, namesto njega pa je s terorjem vladal Iranski šah s svojimi SAVAKi ter polno podporo ZDA, kar je pripeljalo do radikalne teokratske revolucije, ki smo ji priča še danes. BP je bil vseskozi zraven in leta 1954 dobil tudi današnje ime.

Glavni pojav, ki nam ga odkriva nesreča, pa je svetohlinski šok zahodnega sveta Evrope in Amerike. Podobno, kot pri smrtnih žrtvah belcev v nedavnem masakru humanitarnega konvoja namenjenega v palestinsko Gazo, tudi izlitje v zalivu označujejo za največjo nesrečo onesnaženja, a zlovešča resnica je, da podobno kot umirajo neopaženo Palestinci, tako morajo prebivalci v delti reke Niger živeti z okoljskimi katastrofami enakih in večjih razsežnosti, kot je ta v mehiškem zalivu, že več desetletij.

Počen cevovod gori v Lagosu po eksploziji v letu 2008, ki je ubila najmanj 100 ljudi.

Lahka nigerijska surova nafta je najboljše kvalitete na svetu. Več sto cevovodov, po katerih se pretaka po delti reke Niger, je starih že štiri desetletja in mnogi propadajo, ter puščajo nafto tudi po več mesecev. »Izgubili smo ribiške mreže, koče« pove vodja vasi Otuegwe Promise, »Tukaj smo ribarili in kmetovali. Izgubili smo naš gozd. Shellu smo povedali za izliv v roku nekaj dni, a pol leta niso storili ničesar.«

V resnici se izlije več nafte iz mreže terminalov, cevi, črpališč in naftnih ploščadi v delti reke vsako leto, kot je je bilo izgubljene v mehiškem zalivu po nesreči in potopitvi ploščadi Deepwater Horizon prejšnji mesec. Preberi preostanek objave »

, , ,

Brez komentarjev

Dolg: Prvih pet tisoč let

Antropolog David Graeber je pred kratkim objavil esej o 5000 letih zgodovine dolga, tematike o kateri bo pravkar izšla celotna knjiga. V njem predstavlja zelo zanimiv pogled na ekonomske izvore modernega sveta, zato sem se ga odločil prevesti. (prvič objavljeno v Mute and Eurozine).

Dolg: prvih pet tisoč let

Skozi pet tisoč let zgodovine so bile z dolgovi vedno povezane institucije – naj bo to Mezopotamsko sveto kraljestvo, Mojzesovi jubileji, šeriatsko ali kanonično pravo – vse so postavljale nadzor nad potencialno katastrofalnimi družbenimi posledicami dolgov. Šele v moderni dobi pričenjamo videti ustvarjanje prvega učinkovitega planetarnega upravnega sistema, katerega vloga je zaščita interesov upnikov.

Besedilo, ki sledi, je del veliko večjega projekta raziskave dolga in dolžniškega denarja v človeški zgodovini. Prvi in prevladujoč zaključek tega projekta je, da v študijah ekonomske zgodovine običajno sistematično spregledamo vlogo nasilja, absolutno osrednjo vlogo vojn in suženjstva v ustvarjanju ter oblikovanju osnovnih institucij, ki jih zdaj imenujemo “ekonomija”. Še več – izvori so pomembni. Nasilje je morda nevidno, a ostaja vpisano v samo logiko našega ekonomskega zdravega razuma in očitno v samoumevno naravo institucij, ki preprosto ne bi nikoli obstajale zunaj monopola nasilja – in tudi s sistematično grožnjo nasilja – ki ga vzdržuje moderna država.

Naj začnem z institucijo suženjstva, katerega vloga je po mojem mnenju ključna. V večini primerov je suženjstvo videti kot posledica vojne. Včasih so vsi sužnji resnično vojni ujetniki in včasih niso, ampak skoraj vedno lahko vidimo vojno kot temelj in upravičenje institucije. Kar predaš, če se predaš v vojni, je tvoje življenje; tvoj osvojitelj te ima pravico ubiti in pogosto bo to tudi naredil. Če si izbere nasprotno, mu dobesedno dolguješ svoje življenje; dolg je zamišljen kot absoluten, neskončen in neodplačljiv. V principu lahko iztisne od tebe karkoli si želi in vsi dolgovi – obveznosti – ki jih morda imaš do drugih (tvojih prijateljev, družine, bivših političnih zavezništev) ali pa jih drugi morda dolgujejo tebi, so prepoznani kot popolnoma izničeni. Tvoj dolg do tvojega lastnika je vse kar zdaj obstaja.

Ta vrsta logike ima vsaj dvoje zelo zanimivih posledic, za katere bi lahko dejali, da tečejo v precej nasprotne smeri. Kot prvo, kar vemo vsi,  je tipična – morda določujoča – lastnost suženjstva to, da so lahko sužnji prodani in kupljeni. V tem primeru absolutni dolg ni več absoluten (v drugem kontekstu, tržnem). Pravzaprav ga je mogoče natančno kvantificirati. Obstaja dober razlog za domnevo, da je prav ta operacija v začetku omogočila nastanek nečesa podobnega današnji obliki denarja, ker se je to, kar antropologi imenujejo “primitiven denar”, ki ga najdemo v družbah brez države (peresa kot denar na Solomonovih otokih, Wampum Iroquoisov), večinoma uporabljal za dogovarjanje porok, reševanje krvnih maščevanj in urejanje drugih vrst odnosov med ljudmi in ne za kupovanje ter prodajo blaga. Na primer, če je suženjstvo dolg, potem dolg lahko vodi v suženjstvo. Babilonski kmet je morda plačal priročno ceno v srebru staršem svoje žene, da postane poroka uradna, a si je v nobenem pomenu ni tudi lastil. A vse to se bi spremenilo, če bi vzel posojilo. Če ne bi bil sposoben izpolniti svojih obveznosti, bi mu njegovi upniki najprej odvzeli njegovo ovco in pohištvo, potem njegovo hišo, polja in sadovnjake ter na koncu še ženo, otroke in celo njega samega kot dolžniškega tlačana dokler zadeve niso urejene (kar je z izginjanjem njegovih virov, seveda vedno bolj težko narediti). Dolg je ležaj tečaja, ki je omogočil zamisliti si denar v modernem smislu in je posledično omogočil ustvariti tudi, kar radi imenujemo trg: areno, kjer je mogoče kupiti ali prodati karkoli, ker so vsi objekti (kot sužnji) odrezani od njihovih prejšnjih družbenih odnosov in obstajajo samo v odnosu do denarja. Preberi preostanek objave »

,

3 komentarjev

10 najkoristnejših posledic žongliranja

Handmade oil painting reproduction of The Antique Juggling Girl, a painting by Lord Frederick Leighton.Žongliranje doživlja razcvet tudi s pomočjo organizacij kot je EJA, ki prireja vsakoletna srečanja imenovana ‘Evropska Žonglerska konvencija’, ter dejstva, da se je žongliranja mogoče naučiti s 15 minutami volje do raziskovanja novega, ki pa prinesejo toliko koristi in zadoščenja. Ker žongliranje zahteva koncentracijo na stvari v rokah, je zelo dober način kako se znebiti stresnih misli, saj povzroča stanje, ki je poznano kot ‘’sproščena koncentracija” in ta je za dosego najboljših rezultatov zelo pomembna pri vseh športnih in fizičnih aktivnostih.

Lista desetih najkoristnejših posledic žongliranja:

  1. Žongliranje vas naredi ambidekstrozne – leva in desna stran telesa ter možganov postajata enakopravnejši, kar pomaga pri ravnotežju in drugih rokovanjih v življenju.
  2. Žongliranje izboljša koordinacijo rok in oči, kar je zelo koristno pri različnih igrah in spretnostih. Poleg tega vzdržuje ter povečuje doseg gibanja v rokah in ramenih ter podmazuje sklepe. Zaradi tega ga ponekod vpeljujejo tudi kot obliko seniorskega fitnesa.
  3. Žongliranje izboljša zavedanje ritma in ritem je prisoten v toliko stvareh v življenju, morda najpomembneje v glasbi in plesu.
  4. Žongliranje izboljša zavedanje telesa in posledično motorične spretnosti. To se odraža v boljšem ravnotežju med različnimi deli telesa. Umetnost ravnotežja pa je prisotna na vseh ravneh življenja.
  5. Žongliranje sprošča stres saj je z njim mogoče doseči stanje ‘’sproščene koncentracije” – hkratno izostrenega fokusa ter koordinacije v sproščenem stanju. Celo pet minutno žongliranje bo izčistilo um skrbi in po tej kratki meditaciji bo probleme videl z več jasnosti ter fokusa. Žongliranje vas namreč potopi v trenutek, ter tako posledično onemogoča hkratno razmišljanje v aktivnosti.
  6. Žongliranje daje tudi občutek izpolnitve dosežkov, saj je v žongliranju vedno mogoče najti nove izzive, nove vzorce in novo opremo. Da pa žongliranje ni zgolj ego pumpanje poskrbijo ostali žonglerji, ki rade volje delijo skrivnosti trikov z vsemi.
  7. Žongliranje vas pripelje v stik z novimi prijatelji ter družbo, ki je po večini osrediščena ter usmerjena v življenju.
  8. Žongliranje povzroči tudi, da vam raste možgan. (Nature magazine, volume 427, Jan. 2004). V raziskavah celo ugotavljajo, da naj bi preprečevalo Alzheimerjevo bolezen. Ko žongliraš delaš več kot samo kuriš kalorije in krepčaš svoje jedro, treniraš tudi svoj um. Dlje kot traja, da se naučiš nečesa, bolj treniraš svoj um!
  9. Žongliranje preganja dolgčas – težko boste našli zdolgočasenega žonglerja, ko pa odkrijete podajanje in skupinsko žongliranje, boste tudi s salvami smeha kurili kalorije.
  10. Žongliranje je super aerobna vaja vsaj dokler se spomnite, da DIHATE vmes ko žonglirate. Poleg tega z vsako uro žongliranja porabite 280 kalorij, kar je podobno hoji, vendar je precej bolj zabavno kot večina drugih telesnih vaj.

Preberi več o žongliranju in poglej filme aka … Preberi preostanek objave »

, ,

1 komentar

Google, velika inspiracija ali lačna zver?

Najboljša predstavitev velikosti in ambicij Googla. Grafika Patrick Clair, napisala Elmo Keep in Jon Casimir.

Hungry Beast

YouTube slika preogleda

, ,

Brez komentarjev

Islandija, kajmanski otok informacij

Geologic time includes now.*Julian Assange, ustanovitelj organizacije Wikileaks.org, ima dobro filozofijo – zakaj bi morali biti vedno v obrambi, če je napad najboljša zaščita. Nenamerne posledice hude finančne krize so ga preko spleta okoliščin pripeljale na Islandijo. Tam ta mesec uresničujejo vizijo ‘offshore’ države, kjer bi bile informacije zaščitene tako dobro, kot smo tega že navajeni v primerih davčnih nebes za kapital. In prav kapital je posredni vzrok za povezavo med Wikileaks ter Islandijo. To popoldne njihov parlament namreč glasuje o prelomni zakonodaji, ki bo Islandijo spremenila v zatočišče za informacije sveta.*

—————————–

POSODOBITEV:

Brez ugovora v prvem branju! Se vidimo prihodnji mesec :)

Preberi preostanek objave »

, ,

Brez komentarjev

Rudarjenje vrhov gora

Geologic time includes now.*Strokovna revija Science je pred kratkim objavila izčrpno poročilo, ki zahteva prepoved razstreljevanja vrhov gora za pridobivanje premoga. Tehnologija je sicer poznana že iz šestdesetih let, a je pravi razcvet doživela šele med energetsko krizo v sedemdesetih letih in seveda ponovno zdaj, ko prispeva že desetino k energetskim potrebam v zda. V doline gre nazaj ves odpadni material in na ta način se prekinejo vodni tokovi, ki umazani in strupeni, zdaj uberejo drugo pot.

Vse samo zaradi nafte, ponovno blizu osemdeset, kmalu sto dolarjev. Sorodna zgodba o razcvetu kapitala v destrukciji celotnih biotopov je kanadski bitumen, nekakšen katranov pesek ali ti. ‘tarsands’.

The Colbert Report ima več:
Colbert Report

Margaret Palmer: Coal Comfort




, , ,

Brez komentarjev

200€ hamburger

Geologic time includes now.*Iluzorno je pričakovati, da prosti trg lahko prikaže pravo ceno ali vrednost stvari.

Toliko je treba namreč skriti, da dosežemo ‘konkurenčnost’. Ta del zgodbe je boleče dolg in gotovo ga vsi poznamo, veliko pa se jih ne zaveda pravih razsežnosti sedem milijardne populacije, ki je zavladala planetu, saj škode ne delamo zgolj drug drugemu. Ko v ceno hamburgerja vključimo izključene stroške, poimenovane kar eksternalije – ker se mene verjetno ne tičejo, saj prizadanejo samo zaposlene in vso verigo do krav in nazadnje okolja, je prava cena hamburgerja verjetno 200 evrov.

Tako pa smo ravno v nasprotni situaciji, ko je zelenjava dražja kot meso. Prosti trg pa tak, samo znanost izkoriščanja. Feed them zombies and zombies they’ll become.

Genialna rešitev? Odplačajmo dolg, ali z nacionalizacijo trga izvedenih finančnih inštrumentov, ali pa kako drugače.

, , , ,

2 komentarjev

Milton Glaser riše in predava

Kratek film C. Coy-a o risanju.

http://www.vimeo.com/6986303

,

Brez komentarjev

Moderno mleko

Ste že slišali kdaj, da so komu ali vam predlagali, da za nekaj časa prenehate z uživanjem mleka, še posebej, če imate astmatične, alergijske ali kakšne druge simptome? Ali celo, da odrasli ljudje izgubijo encim za prebavljanje mleka, zato se morajo sčasoma odreči svojim najljubšim sirom? In da tega encima naj ne bi imeli celotni narodi?

Kaj pa pasterizacija, homogenizacija in UHT dobrote? Zvenijo prepoznavno, Pasteur je ugotovil, da z dovajanjem toplote uničuje bakterije, kar je v moderni tovarni potrebno povsod tam, kjer se ukvarjajo s hrano za ljudi. Še posebej zaradi dejstva, da so kravam odvzeli okolje in ga nadomestili z ‘nadzorovanim’ bakteriološkim zverinjakom in orodje kontrole so prvenstveno antibiotiki, ki pa bakterije pobijajo nediskriminatorno, dobre in slabe, ter tako zlomijo fermentacijo mleka v prebavilih krav. Tu se verjetno začnejo hormonske terapije. In zato so v blatu in posledično v mleku pogosto prisotni človeku nevarni patogeni. Potem jih dodatno skuhajo in se tako približajo želenemu preštevku še živečih bakterij. UHT, ultra visoka temperatura je postopek, pri katerem mleko hitro zagrejejo na 135°C in po dveh sekundah ohladijo, ter tako dobijo veliko mrtvih bakterij.

S homogenizacijo zabetonirajo proces proizvodnje modernega mleka s tem, ko maščobne molekule razbijejo na enzime, ter druge podcelične entitete skupaj s toksini mrtvih bakterij, ki potem sprožajo v nekaterih izmed nas histaminske odzive.

Več v sledečem videu: YouTube slika preogleda

, , , ,

2 komentarjev

Darth Vader odpre Wall Street

YouTube slika preogleda

Darth Vader in večje število Storm Trooperjev iz Star Wars Sage udari po otvoritvenem zvonu na New Yorški borzi.

, ,

Brez komentarjev