Objave z Tagi blackbox voting

Fašizem je zlitje korporacijske in državne moči

trumanin korporacijska ‘demokracija‘ je že od druge svetovne vojne vseprisotna (truman:), medtem ko politiki kradejo pozornost realnim, fizičnim osebam s polnimi usti praznih dejanj za ‘small business‘, temelju njihovih kampanj – pa nad-narodne pravne osebe kradejo vsemogoče lastniške pravice pravim, realnim ljudem..

kakofonija propagande in nezmožnost javnega soočenja z osnovnimi pojmi kaj smo kot družba (ker so tudi nosilci te debate, veliki mediji pod polito-korporacijskimi pritiski) bo že morala pripeljati cel krog do drugačne perspektive

Beri naprej…

Preberi preostanek objave »

, , , , ,

Brez komentarjev

Nacionalizirajmo trg izvedenih finančnih inštrumentov

in odplačajmo dolg.

Pred kratkim sem na mail dobil prezentacijo (kriza.pps), ki je z milijonsko lažjo skušala prepričati, da količine novega denarja, ki si jih sposojajo vlade, pomenijo 104 milijone dolarjev na posameznika. Pri 700 trilijonih/7miljardami je to resnično – a brez besedice milijonov – to je čisto prozorna prevara. Me je pa spomnil ta račun na en drug podoben izračun. Globalna vrednost trga izvedenih finančnih inštrumentov – to so vsa tista pozavarovanja kreditov in raznih drugih ‘kompleksnih’ finančnih ‘napovedi’, je od septembra 08, izbruha krize, zrastla iz 1144 trilijonov dolarjev do številke 1405 trilijonov, oz.

1405 trilijonov $ / 6700 milijonov ljudi = 209,701$ na prebivalca zemlje.

Kar se sliši veliko, še posebej ker smo vsi – od vlad, korporacij, do posameznikov globoko zadolženi. Kako velik je ta balon opisuje Tom Foremski v tem članku takoj po izbruhu krize. Izvemo, da je globalno premoženje realnega sektorja oz. globalni BDP, vreden komaj 50 trilijonov dolarjev, oz. 22x manj.

Beri naprej…

Preberi preostanek objave »

, , , , , ,

Brez komentarjev

Globalizacija pohlepa (maj 2005 in nov. 2003)

Včeraj sem našel dva starejša članka, ki se v teh viharnih časih, ko se vse trdno ruši, zdita še kako aktualna:

Bina sprašuje: globalizacija. kaj hudiča to sploh je? janes je reku, da so si tt pojm mediji zmislali.
Janes odgovarja:
Tri besede definirajo efekt globalizacije:

Fragmentacija

Izolacija

Strah

Mediji govorijo o prosti trgovini in posredno imajo prav, globalizacija so IMF, svetovna banka, Sporazumi kot so NAFTA ali FTAA… globalizacija je orodje moči za kontrolo delavstva…

Beri naprej…

Preberi preostanek objave »

, , , ,

Brez komentarjev

Helloween, volitve in hekerska etika

blackboxOdprtokodne skupnosti koreninijo v hekerski kulturi. Le-ta jih še vedno oplaja in se razvija v širino. Da bi razumeli razvoj in številčnost te tehno kulture moramo poznati tudi sodoben razvoj družbenega odziva do svojega sorazmerno majhnega dela, ki ga predstavlja ta “tehno” družba. Obeti prihodnosti namreč narekujejo naj ne spregledamo nobenega dela geneze novega tipa družbe.

William GibsonIn prihodnost je tu, kot pravi William Gibson, le da še ni enakomerno porazdeljena.
Računalniki so predstavniki prostega pretoka informacij. Obenem pa utelešajo v sebi nadzor nad najmanjšim možnim parametrom. Današnje zelo potemnjeno razločanje – kjer je heker postal slabšalni termin na sodiščih, časopisih in pri zakonodajalcih, simbolizira strah družbe nadzora pred družbo prostih informacij. In odprta koda lahko razvozla ta antagonistični sklop lastnosti digitalne tehnologije, saj lahko ponudi uravnoteženo alternativo družbi nadzora.

Na primer, v ZDA že drugič potekajo digitalne volitve, kjer za volilcem ne ostane fizična, papirna sled, ampak le digitalne informacije. Programi, ki upravljajo volilno skrinjo, niso odprta koda in dostopni vsej zainteresirani javnosti. Vse pravice do tega programa ima zasebna družba, ki iz poslovne tajnosti ni nikoli pokazala izvorne kode svojih volilnih programov. Prav zaradi tega so pozneje prišla katastrofalna ‘negativna mnenja‘ o avtentičnosti rezultata volitev.

Program brez izvorne kode je tista “črna škatla” v katero vržemo banano in na drugi strani pade ven opica, pa nobeden ne ve zakaj. Črna luknja, ki jo definiramo od zunaj. In družba, ki se podaja v digitalizacijo si hoče lastiti odprte standarde, če noče fašističnega ustroja. Po drugi abstraktni liniji pa v 10 letih pričakujemo še revolucijo kvantnih računalnikov, ki bodo spremenili obličje horizontalnosti sveta še za kakšno magnitudo bolj, kot jo danes ukrivlja in obvladuje info-kripto-tehnologija.

Resnica, ki se namenoma izgublja v teh potemnitvah in preobratih je, da ta “orwelovska” tehnologija resnično deluje kot orodje nadzora le, če ji(m) dopustimo tako delovati. Hekerska kultura kaže upirajočo se stran zgodovine, kjer ni vprašanje ali nadzor ali ne, pač pa arhitektura. Vprašanje izostane zaradi same narave kibersvetov in sposobnosti parameterizacije skoraj česarkoli, tudi realni svet, zato je nadzor vgrajen v ta elektronski svet. Do leta 2000 so omejitve tehnologije še omogočale stopnjo anonimnosti na mrežah in to je hkrati katalizirale hekersko kulturo v najrazličnejše mite. Ki se jim je treba izogniti. Vedno bolj vsemogočne sposobnosti mašin prečunljive ljudi silijo v zlorabo arhitekture nadzora.

Tokrat brez videa, ampak javljanje iz Prison radia Mumia Abu-Jamala: “Scarier Than Any Halloween” rec 10-25-06 10-25-06HalloweenBCorrect.mp3 2,4 Mb Mumia+Abu-Jamal + Minilink

, , ,

Brez komentarjev

Kako je nastala Al Kajda

YouTube slika preogleda

Adam Curtis je bivši profesor z Oxfordske univerze in trenutno dela na BBC-ju. Lansko leto je končal enega svojih najboljših dokumentarcev Power of Nightmares, ki v treh delih podrobno analizira formacijo dveh tako različnih in nasilnih ideologij, ki pa imata vendarle veliko skupnega. To sta moderni neokonzervatizem in radikalni islam. Tukaj je odlomek iz dokumentarca, ki pokaže iz kakšnih trhlih korenin, a mitoloških vsebin, gradijo vsi, ki imajo korist od fenomena kot ga poznamo pod imenom Al Kaida:

www.archive.org

, ,

Brez komentarjev

Protesti v Franciji

Vedno avtomobili prvi nasrkajo ;)

Kljub temu, da pravijo cajtengi o tem, kako protestirajo študenti in dijaki v Franciji zaradi novega zakona o zaposlovanju in odpuščanju brez razloga, js mislim, da ni čisto tako.Se že pojavljajo in upam, da bo to še bolj živo, razmišljanja, da so ti prostesti mnogo več vredni simbolično, saj kažejo na moderni kapitalizem, ki obljublja toliko samo z retoriko zlorabljanja. Resnično se zdi, kar pravi Žižek, da po padcu komunizma kapitalizem nima več etičnega nasprotnega pola za legitimacijo, kjer se je včasih še moral pokazati kot ‘boljši’ in bolj skrben do svojih ljudi, kot njegov antipod – sovjetski komunizem, mu tako zdaj ostaja edina legitimacija, več denarja. Kapital, ki je po sto letih znova začel današnje zlato obdobje druge globalizacije, je edino kar se lahko premika skoraj svobodno, delavci pa ne. Zato je za začetek tega tisočletja primerna parafraza nekdanjega mota osrednjega časopisa Dela – kapital vseh nacij – združi se!

Zdaj, če pa imamo kar naenkrat opozicijo, lahko o stvareh tudi razmišljamo in ne zgolj sledimo gibanju. In hecna naključja se odvijajo v Franciji. Proteste primerjajo z znamenitimi protesti leta ‘68, ki so prinesli toliko novega in spremenili za dolga leta ’stari’ svet, a zdaj je to pri novih generacijah to (še) nepoznano in ti protesti na to znova spominjajo. Jacques Chirac je namreč tistega davnega leta vodil pogajanja z državne strani s sindikati, ki so prinesla višje plače. Danes pa je predsednik, ki je imenoval premiera Dominiqua de Villepina, ta pa je že avgusta lani že spravil skozi podoben zakon, ki ironično zajema precej več delavcev, pravzaprav vse, tudi tiste brez dveletnih izkušenj, saj v podjetjih z manj kot 20 zaposlenimi, 96% zaposlenih v Franciji, omogoča enako odpuščanje brez utemeljitve.. Ironično pa zato, ker se tedaj ni nihče oglasil na ulicah..

Prej ko bo stopilo v zavest, da služenje kapitalu in ne ljudem spodbuja zlorabe, da zakoni pisani po nareku nadnacionalk uničujejo naravo in prej ko bomo zliberalizirali in sprivatizirali državo, bolje nam bo.

, , , , ,

Brez komentarjev

Perspektive prostega in odprtega programja

Dolgo sem se ubadal s tem, kaj je novega, kaj je paradigmatska spremeba, ki jo prinaša s sabo moderna info-tehnologija. Vedel sem, da to ni novost na način neprepoznavnosti, na način, ki ne bi bil ukoreninjen v starodavnih človeških kulturah, da je torej nekaj prisotnega v kulturi že od davnih časov, a je dobil novo perspektivo in prezenco ravno v naših časih. Kljub temu, da tega nisem znal poimenovat, ne usmerit raziskovanja, sem na njegove manifestacije trčil kar naprej in v času, ko sem na študiju filozofije ujel pogled na teoretske strukture naše družbe sem ga povezoval z marsičem. Vodilno usmeritev mi je podala družba, ki je pod vodstvom Stallmana tudi izoblikovala svoje skupne poglede na njihovo osnovno dejavnost – odprto kodno programiranje. V tekstih, ki opisujejo fenomen tega altruističnega razvoja, so se vsaj v začetnih obdobjih pojavljale utopije, želje in druge nestvarnosti; leta raziskovanj in empiričnih, statističnih in drugačnih znanstvenih sredstev, pa so prinesle bolj umirjen pogled, na to hitro razvijajoča se gibanja moderne družbe. A osnovni toni in termini so ostali enaki, čeprav so spreminjala imena. Vse to me je popeljalo do ideje, ali raje prej vprašanja, kaj je tisto, kar omogoča vso to opisano in prakticirano ‘odprtost’, ki je eden najznačilnejših terminov teh gibanj.

Preberi preostanek objave »

, , , ,

Brez komentarjev