Objave z Tagi denarna nečímrnost

Čepišče ali cena sralnega komforta

Nara Petrovič je pred petimi leti v knjigi “Človek : navodila za uporabo” populariziral opustitev stranišča, kot si ga je zamislila zahodna civilizacija pred stotimi leti. To pa zato, ker posebna telesna poza sedenja na njem anatomsko preprečuje popolno iztrebljanje in je lahko vzrok za številne medicinske težave. Da so tisočletja čepečega iztrebljanja več kot le ‘barbarsko sranje‘, ampak ima takšno iztrebljanje svoje osnove v telesni zgradbi človeškega bitja, pa so pred kratkim pričeli popularizirati v Squatty Potty, temelječ na dognanjih klinike Standfordske Univerze, kjer je pacientom s težavami na debelem črevesu čepenje na stranišču celo zapovedano. Spodaj je lušten video, ki predstavi praktične rešitve vseprisotnosti nezdravih, a komfortnih straniščnih školjk.

YouTube slika preogleda

P.s.

Nara pa je konec avgusta v Sobotni prilogi Dela objavil tudi predstavitev dogajanj in idej za drugačen ekonomski model, kot sta kapitalizem in komunizem. V njem najdete opis zanimive prakse ‘pravične‘ ekonomije z drugimi vrednotami, kot je trenutno edina, torej denar, ki pa je seveda samo sredstvo in tako samo sam sebi namen.

, , , , , ,

Brez komentarjev

Vohunske drame 3

V dveh dosedanjih člankih ‘Vohunske drame‘, o objavah emailov iz Stratforja, smo v drugem delu že opazili Slovenijo. V desetih dneh je objavljenih 712 emailov in tam najdemo tudi dokument z naslovom “Europe Analytical Guidance“, ki zna koga zanimati. V njem je namreč zanimiv detajl, da veliko breme za razpad Jugoslavije leži tudi na plečih Mednarodnega denarnega sklada, ki je po Titovi smrti umaknil kreditne linije Jugoslaviji.

Med zanimivejšimi objavami najdemo tudi pogovore o Carlosu Šakalu, znanem venezuelskem teroristu iz obdobja hladne vojne, ki je zdaj v zaporu v Franciji.  Vir informacij pravipodatki, ki jih imam, so osnovani na skupku javnih in zaupnih informacij, s katerimi sem se srečal med svojim delom v Izraelu in Evropi in nisem prepričan, katere so še zaupne, zato me ne imenujte kot vira, če uporabite informacije.” Ta vir so medtem že identificirali kot predsednika zasebne obveščevalne službe NorAm.

Težava je v tem, ker tako rekoč prodaja informacije, za katere sam pravi, da ni prepričan, da so že javne. V prodanih informacijah trdi, da je tudi Carlos za “dober denar” prodajal obveščevalne podatke zahodnim tajnim službam o arabskih državah, kar hkrati razloži zakaj ga nikoli na muho ni vzel Izrael.

Razlog, zakaj so se ga Francozi in Američani leta 94 odločili aretirati, je v njegovi varnosti. Koalicija arabskih obveščevalnih agencij, na čelu katerih je bila iraška, ga je hotela usmrtiti na poti iz Sirije v Češkoslovaško, kamor se je odpravil prevzeti sredstva. Načrt je bil, da ga napadejo v Budimpešti, kjer si je lastil nekaj varnih domov.

Te trditve pa se seveda prodajajo pod taktirko zasebne družbe, kjer se zabrišejo meje med vladno, zasebno, legalno in nelegalno obveščevalno dejavnostjo. Seveda s poslovnimi načeli profita. Nesorazmerje s posameznikom ne bi moglo biti večje, če tej sliki dodamo Bradleya Manninga, vira večine novic lanskega leta. On je namreč takšne informacije objavil zastonj, neprofitno in si s tem nakopal sveto jezo tudi Obamine administracije, ki je še posebej motivirana za preganjanje takšnih dejanj.

Preberi preostanek objave »

, , , , ,

Brez komentarjev

Ekonomije ugleda

Nove oblike povezanosti, ki jih je omogočila mreža vseh mrež, poleg nevarnosti, prinašajo tudi mnogo manifestacij moči množic, ki jih danes lahko prepoznavamo vse povsod od Crowdsourcinga, Anonimnih, Kickstarterja, Wikipedije, GNU/Linuxa, Arabske (digitalne) pomladi, do socialnih omrežij (skupaj z nevarnostmi, ki jih tukaj pogosto izpostavljam), itd.

Kje drugje, kot v zabavi, je najti najuspešnejše primere delovanja nove logike, kjer se odrine stare mastodonte založništva – ter logike od enega-k-vsem, za bolj neposreden pristop ter podporo s strani množic, ki skupaj tvorijo novo snov, vsebino in tako rekoč neomejeno razsežnost (nikoli do-) končnega produkta! Prav tu mogoče najdemo tudi najbolj jasno sliko delovanja ekonomij ugleda.

Zelo dober je zadnji primer legendarnega ustvarjalca avantur Tima Schaferja, ki je med intervjujem z drugim legendarnim ustvarjalcem avantur Ronom Gilbertom ugotavljal, da zaradi majhnosti trga za te igre, nikakor ne uspe pridobiti založnika, saj je 200,000 kopij premalo v primerjavi z milijoni izvodov, v katerih se prodajo ostali žanri v tej industriji. Sad tega razgovora je bil projekt na Kickstarter strani namenjeni izključno zbiranju denarja s strani posameznikov za podporo projektov, ki so jim všeč. Stran je na tej misiji izjemno uspešna. Prvotno načrtovan cilj zbranega proračuna je bil v višini 300,000 dolarjev. V nekaj dneh so dosegli zgodovinski rekord Kickstarterja, saj je več kot 60,000 ljudi nabralo več kot 2 milijona dolarjev in številka še raste — projekt se iz faze zbiranja denarja v naslednjo fazo premakne šele čez 17 dni.

Tukaj je promocijski video:

Preberi preostanek objave »

, , , , , ,

Brez komentarjev

Bernays v dobi socialnih omrežij

Potreba ali prevara?

Nedavno je razburila domišljijo komentatorjev novica, da naj bi analitik zaposlen v ameriškem trgovcu Target bil sposoben napovedati prej, kdaj je noseča hčerka, kot bi to izvedel oče. Nekateri so se nagonsko postavili v eno izmed dveh nemogočih in skrajnih stališč – marketing dajmo vsepovsod in bo financiral še šole ali pa nasprotno Bill Hicksov ‘Marketing people, kill yourselves‘. Takšna polarizacija in mnoga vprašanja ter pomisleki o koristnosti marketinga za družbo gotovo zahtevajo bolj pragmatičen in manj črno bel odgovor.

Zakaj se že v šolah ne omenja Edward Bernays, nečak Sigmunda Freuda, ki je imel prav takšen, če ne večji vpliv na moderno družbo, kot stric, saj je oče PR-a (Public Relations) in večine njegovih orodij? Ena izmed mnogih znamenitih prigod ima opraviti s ‘predsodkom‘, da prava dama ne kadi. Še dandanes srečaš stare mame, ki trdijo, da ženska ne sme kaditi v javnosti. Zaradi tega so cigaretne družbe izgubljale pol tržišča in davnega leta 1920, ko so v Ameriki ravno začeli rasti prvi supermarketi, so na pomoč poklicale Edwarda Bernaysa.

V skladu z duhom časa je poslal ženske na psihoanalizo z vprašanjem, kaj jim lahko predstavlja cigareta. Logičen odgovor, ki ga je dobil je bil seveda falus, simbol moške moči, kar je v tem primeru, ko niso imele imele niti volilnih pravic, imelo poseben pomen. Zato zgolj na prvi pogled naslednja poteza Edwarda ni bila tako logična – sklical je novinarje in najel debitantke, da so primarširale v New Yorku po Times Squareu, ter pred novinarji zmagoslavno potegnile izza zapasic cigarete, ki so jih vzdignile v zrak rekoč “Ženske! Prižgite še eno baklo svobode! Borite se proti še enem spolnem tabuju!
Bernays je tako v enem zamahu povezal boj žensk za enakopravnost v družbi – neko višjo potrebo po osnovnem spoštovanju – skupaj s cigareti in iz tega enkratnega, simbolnega dejanja, se je razvila podoba upornice s cigareto, neukročenega dekleta, oz. neodvisne ženske. To je seveda občutno popravilo prodajo cigaret, kar pa ni bistveno, saj je bistvo anekdote v iracionalni zamenjavi podzavestnih hotenj in potreb za nek potrošniški produkt, ki ga sploh ne potrebujemo.
Fascinantno je gledati, kako v spodnjem kratkem filmu Edward Bernays sam razlaga to anekdoto in delovanje tega mehanizma, zaradi katerega se racionalni ljudje vedemo neracionalno in smo zamešali že marsikatero hotenje za pravo potrebo z nepotrebnim (simbolnim) produktom v tekmi strojev srečnosti.

, , , , , , ,

2 komentarjev

Kaj je Bitcoin?

Bitcoin je 3. Januarja letos dopolnil tri leta, od kar je bil prvič predstavljen javnosti. Pri ljudeh vzbuja podobne občutke ter reakcije kot internet – ponavadi je zgolj ogledalo filozofije lastnika menja o njem. Sam se bom skušal izogniti temu. Z dokaj preprosto idejo in odprto implementacijo se mu je namreč uspelo zavihteti na vrh upov o anonimnem, elektronskem denarju, ki ne bi bil v lasti nikogar in bil hkrati neuničljiv nasproti tradicionalnim centrom moči, ki zdaj diktirajo dovoljeno izbiro vrste ‘menjalnih kart‘ oz. vrste valut za uporabo na trgih. Kljub svetlim obetom in povečini uspešno premaganim oviram, ki so uničile prejšnje poskuse z elektronskim denarjem, pa ga še čakajo praktični preizkusi, ki bodo šele potrdili te upe in v prihodnosti bomo videli ali so razvijalci uspeli napraviti dovolj robustno zasnovo za uspeh v teh težkih sodobnih pogojih, kot trdijo. Po treh letih pa vendarle lahko odgovorimo na večino ugovorov in težav, ki zbujajo ljudem dvome v to novo vrsto valute. Najprej pa moramo predstaviti osnove njegove arhitekture, ter besedo ali dve o znanih podatkih neznanega avtorja tega prelomnega protokola, Satoshi Nakamota, ki ga uporablja Bitcoin mreža.

Osnovna arhitektura in uporaba

Bitcoin je poenostavljeno rečeno ‘peer-to-peer‘ (P2P) mreža, podobna bolj znanim P2P mrežam hudourniške (torrent) skupnosti, ki uporablja kriptografske podpise za opravljanje transakcij med uporabniki, zaradi česar ga pojmujemo kot decentralizirani elektronski denar. Transakcije so sicer nekako neintuitivno nepovratne – v centraliziranem sistemu, kjer jih lahko tudi prekličemo, tega nismo navajeni - a to po drugi strani pomeni tudi, da so Bitcoini res v naši lasti, saj jih ne more nihče vzeti. Zaradi manjka centralnega nadzora, dobimo robustnost in neodvisnost od vladnega ali korporativnega nadzora, vse transakcije pa so javno objavljene na Bitcoin P2P mreži.  Opravljamo jih z odprto-kodnimi programi, ki se pogovarjajo s to mrežo. Samo število Bitcoinov je omejeno z odprtim algoritmom, ki upravlja tudi prihodnjo rast, saj je končna količina omejena na 21 milijon enot. Čeprav so transakcije javne, pa njegova zasnova, podobno kot pri gotovini, omogoča neko vrsto psevdo-anonimnosti.

Preberi preostanek objave »

, , , , , ,

2 komentarjev

Ne Kitajska, učinkovitost ubija službe

Dyske Suematsu nam je včeraj predstavil miselno potovanje k pravim vzrokom pomanjkanja služb na dyske.comučinkovitost. Zgodovino vidi kot prehajanje od manj učinkovitih k bolj učinkovitim načinom organiziranja dela, kjer imamo v zadnjem stoletju najtrdnejše temelje učinkovitosti do sedaj – moderno tehnologijo. Če vzamemo novinarje, ki so se včasih drenjali v ducatih ali stotnijah okoli istega dogodka, dandanes peščica preostalih elektronsko kopijpasta iste vire v rahlih različicah. Tudi predmet kot je stol, je včasih oblikovalo precej več ljudi, danes pa se isti model prodaja po vsem svetu v Ikei, enak hamburger v McDonaldu in enak kofe v Starbucksu.

Vzorec, ki so ga poimenovali “zakon moči“, ali “vladavina 20-80“, je prisoten vsepovsod. 20 odstotkov ljudi si lasti 80 odstotkov svetovnega bogastva in 20 odstotkov spletnih strani dobi 80 odstotkov vsega prometa na internetu. Ob oblikovanju novega trga teh značilnosti še ni, a učinkovitosti moderne informacijske tehnologije pospeši njegov pojav. Ko se trg šele vzpostavlja in še ni ni učinkovit, je vstop vanj precej lažji, kot pozneje, ko se že pojavi zakon moči.

Preberi preostanek objave »

, ,

4 komentarjev

Zakaj zasedamo trge in parke?

Danes je bil lep dan. Lep dan za družbeno organiziranje in udejstvovanje. Tudi v Sloveniji smo presegli minimalno kritično točko, da so se zbrali ljudje, sicer različnih ozadij in interpretacij, ki pa vendarle čutijo skupno stisko, le artikulirati celoskupnih razlogov za to počutje, prav vsi ne morejo v takšnem obsegu, kot bi to radi novinarji in pasivni sodržavljani. Apatičnemu je namreč prvo vprašanje, kaj boste pa dosegli in seveda ne more vedeti tega, saj zaradi neudeležbe ni član viharnih ljudskih energij, ki skupaj razpravljajo in izobražujejo drug drugega, da znamo probleme tudi definirati in ne zgolj pasivno sprejemati rešitev naših finančnih gospodarjev.

Luciferjev efekt

Vsakemu svoje, a po Philipu Zimbardu, lahko na družbeno dinamiko gledamo skozi njegov siloviti experiment, kjer je polovici prostovoljcev dal nalogo zapornikov, drugi polovici pa paznikov. Večina, do 80 odstotkov je svojo vlogo prevzela, a 10 odstotkov na strani zapornikov, se ni hotelo ukloniti volji paznikov, podobno kot tudi 10 odstotkov paznikov, ki so na nepokoravanje reagirali zelo brutalno. Večina torej svojo moralno podlago povzema iz množice in okoliščin, kar razlaga ti. ovčjo mentaliteto, medtem ko se manjši odstotek ljudi ne ukloni — ti pa povzročajo največ dinamike, saj so se pogromi nad zaporniki dogajali šele po nesodelovanju tiste peščice in na nivoju, ki so ga določili najbrutalnejši med pazniki. Eksperiment so na koncu prekinili po nekaj dneh, saj so se vsi, vključno s profesorjem, preveč izgubili v tej igri, ki je prehitro postala preresna. Lepo pa prikazuje, kako se dogajajo večja družbena gibanja. Tudi v Egiptu je bilo zgolj en procent, torej milijon ljudi, na ulicah, drugi 79 milijonov pa je bilo vzdržanih ali proti njim, pa to Mubaraku ni nič pomagalo. Tudi danes smo videli na ulicah del tega prvega procenta, ki pa lahko s seboj potegne velike spremembe.

A zakaj?

Vzrokom se lahko približamo iz različnih strani. Foxconn, kitajsko podjetje, ki prozvaja iPade in iPhone, ima precejšnje težave z javno podobo, saj velik odstotek njihove, skoraj milijonske delovne sile, naredi samomor. Ker imajo dovolj nočnih mor oddelka za upravljanje percepcij, so se to poletje odločili, da bodo kupili milijon robotov. Genialno. Roboti ne delajo samomorov. Vsaj za zdaj še ne. Da je že vsaj 200 let jasno, da tehnologija zamenjuje službe, sem pisal v prejšnjem prispevku, saj se še vedno premalo govori, da je težavo s premalo službami treba rešiti čisto drugače, kot pa nam zapovedujejo kanoni logike prejšnjih neomreženih stoletij.

Preberi preostanek objave »

, , , , , , , ,

1 komentar

Vse nas stražijo stroji ljubeče milosti

Je naslov novega tridelnega dokumentarca Adama Curtisa, o vzponu strojev – računalnikov – v človeški družbi. Njegove filmske stvaritve na zelo zanimiv način so-postavljajo navidezno nepovezane dogodke iz naše bližnje preteklosti, ki pa vendarle skupno vzeto pripovedujejo zgodbo o razvoju razumevanja družbe in popolne svobode ter na nek način oblikujejo naš horizont. Vedno pa se trudi razbiti mite velikih zgodb, ki so uporabljene za upravljanje družbe in ljudi. V svojem opusu ima že veliko odličnih dokumentarnih serij, od katerih velja izpostaviti vsaj “Past – ali kaj se je zgodilo z našimi sanjami o svobodi” in “Stoletje sebstva“.

Zadnja serija je dobila naslov po pesmi Richarda Brautigana, “All Watched Over by Machines of Loving Grace” — ki preroško pripoveduje o kibernetični prihodnosti, ko bodo elektronske naprave penetrirale ves univerzum. V njej se Curtis kritično zoperstavi ideologiji tehno-utopičnih gibanj, ki verjamejo v možnost pozitivnega vpliva računalnikov na demokracijo in moč. Poleg komodifikacije odnosov, trdi, da je ta ideologija izpraznjena, saj ne ponuja odgovorov, kam naprej. Gre še dlje, saj eno epizodo skoraj v celoti posveti zablodi o obstoju naravnega ravnovesja in destruktivnem zanikanju avtoritete v samo-organiziranih skupinah. Marsikje so njegova opozorila na mestu, a velikokrat za barvitejši opis potegne kar s širokim čopičem in hkrati sam ne ponuja odgovorov, ki jih zahteva od drugih. Poleg odličnega izbora glasbe, pa si je njegove video eseje vedno užitek pogledati.

Preberi preostanek objave »

, ,

1 komentar

Hlapci ali inovatorji 21. stoletja?

Po tem, ko je ves svet zamudil reformni trenutek poloma modernega financiranja, smo zdaj na vrsti ljudje, da kot človeški kapital poplačamo neodplačljivi sistemski dolg. Super referendumski dan, kot po ameriško imenujemo 5. junij, ko bomo ljudje menda odločili o tem, ali bomo zmagali prihodnost, je naš simbol tega. A tudi to poimenovanje, da bomo zmagali, je še en amerikanizem v slovenski politiki, neposredno iz letošnjega naziva Obame kongresu o stanju njihove unije. Dobro je ta evfemizen izzval eden izmed vladnih politikov (po nareku ‘marketing oddelka‘?): koga pa bomo zmagal? A tiste, ki delajo za 2 evra na mesec? Zmagaš lahko le, če delaš za 1 evro na mesec. In namesto tudi vsaj poizkusa razmišljanja izven kocke real kapitalizma/demokracije, se raje skušamo udinjati diktatu priznanih svetovnih ekonomistov in njihovih bank, ter po hlapčevsko prepisovati vse te nerealne zakone o obvezi 40 urnega delavnika pri 65 letih.

Namesto načina razmišljanja, da samo zavržemo naše starce, ko so iztrošeni (kapital) na smetišče zgodovine, jih moramo raje vključiti nazaj v družbo in službo ter izkoristiti njihov izkustveni potencial. Nerealno je svobodnim ljudem zapovedovati 40 urne delavnike, pa naj bodo tega sposobni ali ne. To pa zato, ker je samo-izbrana vrednota vredna nepopisno več kot vsiljena. Če lahko delajo en dan v tednu, a je to nemogoče, ali pa mora biti zapovedano?

Preberi preostanek objave »

, , , , , ,

3 komentarjev

Zgodba o robi

Zapleteno temo ekonomije onesnaženja ter preprodaje odpustkov presežnim onesnaževalcem, nam je v zapisu ‘Ogljikova zveza‘, že pomagala preprosto predstaviti  Annie Leonard v ‘The Story of Stuff‘, ki je po prvem zelo uspešnem delu, postala prava nadaljevanka in je letos že v drugi sezoni. Lansko leto smo imeli tako priložnost videti jasno predstavljen življenjski krog elektronike našega vsakdanjega življenja:

Siol ne prikaže vstavljenega videa,

zato samo povezava:
 http://www.youtube.com/watch?v=sW7i6TH78
Potem je predstavila zakaj bo plastično ustekleničena voda kmalu postala tako kul kot kajenje med nosečnostjo:

YouTube slika preogleda

Ter se lotila pomembne tematike neurejenosti komercialne uporabe kemikalij v industriji osebne kozmetike:

YouTube slika preogleda

, , ,

Brez komentarjev

Amerika kot nova Jugoslavija

Vse bolj očitno je, da po izginotju velikega ideološkega nasprotnika – Sovjetske Zveze – kapitalizmu v ZDA, kot drugje, krvavo primanjkuje konkurence, ki bi ga prisilila izogibati se vedno večji monopolistični zlorabi svojega položaja. Kot je že davno ugotovil Žižek, je ta odsotnost sovražnika ‘svobodnega sveta‘, omogočila umik iz propagande in dejanj, da so ljudje v zahodnem svetu na boljšem in bolj svobodni kot v ‘ljudskih‘ komunističnih diktaturah. A trajalo je kar dvajset let, da so dejanja makievielistične politike in korporativizma pripeljale situacijo tako daleč, da zdaj lahko opazujemo heglijanske znake ponavljanja zgodovine. In teh znakov je vedno več. Gremo po nevrsti.

Tajnost in avtoritarnost

Za Jugoslavijo bi lahko rekli, da ni imela svobode govora in je upravljala celo umetniško izražanje – zaradi subverzivne narave sprevračanja idej v umetnosti. ZDA so na nasprotnem koncu s silovitim prvim amandmajem k ustavi o svobodi govora, uspeli vzgojiti najbolj servilne medije oblastem ‘najboljše države na svetu‘. Spomnimo se samo kako so uspeli prodati dve vojni. Nekdo je omenil, da bi vsak diktator zavidal takšno servilnost in prepričanje v stvar, kot jo izkazujejo ameriški korporativni mediji. Tudi NYT je sedel na zgodbi o prisluškovanju NSA lastnim državljanom več kot leto dni, da je bil pozneje George Bush ponovno izvoljen. Kolikor ne moremo primerjati neposredne jugoslovanske cenzure z ameriško ‘prostovoljno‘ cenzuro, pa se vendarle pri njih tudi vzpostavlja sistem, katerega posledice so zelo podobne. Vik in krik, ki je prekrival kontradiktorne izjave ob objavi skrivnosti prve sile sveta pred kratkim, je ponudil drugim avtoritarnim oblastem, da so Ameriki vrnile njene moralizme – tako Rusija kot Kitajska so Julijana Assanga predlagale za Nobelovo nagrado – končno so lahko na nasprotni strani igre.

Navsezadnje tudi ideologija, ki vodi ljudi v obeh državah ni tako nasprotna, kot zgleda iz opozicije socializem-kapitalizem na prvi pogled. V obeh državah so ljudje prepričani o večvrednost svojega načina dojemanja sveta, kar je preprosto narediti, saj to prepričanje vzdiguje ego in identiteto ljudi. Simboli, ki jih uporabljajo za dosego tega cilja so zelo preprosti in pogosto tako črnobeli, da bi že prva misel o njih morala pokazati paradokse, ki jih proizvajajo. Seveda je to vedno dobrodošel material satirikov in komikov.

Vse bolj pa se v podobnostih zbližujeta na vojaškem področju, ki tudi zahteva tajnost in avtoritarnost. Seveda je Amerika vojna država, kar Jugoslavija ni bila, a jo je prav to pripeljalo v kršenja človeških pravic kot Jugoslavijo. Guantanamo in Goli otok so že stare zadeve, kot počasi tudi ubijanje ameriških državljanov z brezpilotnimi letali kar brez obravnave sodišč. Najnovejši primeri enako jemljejo sapo. O Bradleyu Manningu sem že poročal, tudi o načinih, ki so jih razvili za njegovo mučenje, pa čeprav je zgolj osumljen in šele v priporu. V Kavlju 22 elektronskega Velikega Brata, sem pisal o 1.7 milijarde emailov, ki se v NSA razvršča po predalih ter analizira brez odločb sodišč ali utemeljenega suma. Spomnimo se, da je pred kratkim EU potrdila sporazum, po katerem lahko ZDA pregledujejo mednarodna plačila po sistemu SWIFT. Najprej so ga zavrnili in ljudje so že pozabili zakaj, saj je šele 2006 postalo znano, da to delajo skrivoma že od leta 2002. NYT se je odločil objaviti podrobnosti škandala, za kar so skoraj fasali danes moderno obtožnico vohunstva iz leta 1917. Komaj 4 leta so bila potrebna za legalizacijo tega vohunstva. Primerov je nešteto veliko, še posebej tistih od Barracke Obame, zato naj omenim zgolj najbolj nedavne.

Zadnji škandal eklatantnega kršenja človekovih pravic pa je primer Guleta Mohameda, 18-letnega ameriškega državljana, kjer je le malokdo opazil, da bi v primeru, da bi mu usodo krojili na Kubi, Kitajskem ali Iranu, bili vsi mediji na nogah. A če ti je ime Mohamed, tega nihče ne opazi. S starši je kot dvoleten otrok prišel v novo domovino in se v najstniških letih odpravil raziskovat svet. Eno leto je preživel pri družini v Somaliji, drugo pa pri drugi v Kuvajtu. Ko si je v decembru hotel ponovno obnoviti vizo v Kuvajtu, mu je uslužbenec ambasade povedal, da je njegovo ime na spisku. To je zanj pomenilo dvotedensko pridržanje, brez razkritja razlogov zanj, skupaj nenehnim izpraševanjem, mučenjem in nazadnje izgonom iz ZDA. Sam pravi, da so ga nenehno tepli s palico po stopalih in dlaneh, udarjali v obraz in obešali s stropa. Grozili so mu z aretacijo njegove mame in električnimi šoki, ter mu govorili, da naj pozabi na svojo družino.

A še vedno ne ve zakaj so ga pridržali in pretepali, niti ne ve kaj se zdaj dogaja z njim. Preberi preostanek objave »

, , , ,

9 komentarjev

Dolg: Prvih pet tisoč let

Antropolog David Graeber je pred kratkim objavil esej o 5000 letih zgodovine dolga, tematike o kateri bo pravkar izšla celotna knjiga. V njem predstavlja zelo zanimiv pogled na ekonomske izvore modernega sveta, zato sem se ga odločil prevesti. (prvič objavljeno v Mute and Eurozine).

Dolg: prvih pet tisoč let

Skozi pet tisoč let zgodovine so bile z dolgovi vedno povezane institucije – naj bo to Mezopotamsko sveto kraljestvo, Mojzesovi jubileji, šeriatsko ali kanonično pravo – vse so postavljale nadzor nad potencialno katastrofalnimi družbenimi posledicami dolgov. Šele v moderni dobi pričenjamo videti ustvarjanje prvega učinkovitega planetarnega upravnega sistema, katerega vloga je zaščita interesov upnikov.

Besedilo, ki sledi, je del veliko večjega projekta raziskave dolga in dolžniškega denarja v človeški zgodovini. Prvi in prevladujoč zaključek tega projekta je, da v študijah ekonomske zgodovine običajno sistematično spregledamo vlogo nasilja, absolutno osrednjo vlogo vojn in suženjstva v ustvarjanju ter oblikovanju osnovnih institucij, ki jih zdaj imenujemo “ekonomija”. Še več – izvori so pomembni. Nasilje je morda nevidno, a ostaja vpisano v samo logiko našega ekonomskega zdravega razuma in očitno v samoumevno naravo institucij, ki preprosto ne bi nikoli obstajale zunaj monopola nasilja – in tudi s sistematično grožnjo nasilja – ki ga vzdržuje moderna država.

Naj začnem z institucijo suženjstva, katerega vloga je po mojem mnenju ključna. V večini primerov je suženjstvo videti kot posledica vojne. Včasih so vsi sužnji resnično vojni ujetniki in včasih niso, ampak skoraj vedno lahko vidimo vojno kot temelj in upravičenje institucije. Kar predaš, če se predaš v vojni, je tvoje življenje; tvoj osvojitelj te ima pravico ubiti in pogosto bo to tudi naredil. Če si izbere nasprotno, mu dobesedno dolguješ svoje življenje; dolg je zamišljen kot absoluten, neskončen in neodplačljiv. V principu lahko iztisne od tebe karkoli si želi in vsi dolgovi – obveznosti – ki jih morda imaš do drugih (tvojih prijateljev, družine, bivših političnih zavezništev) ali pa jih drugi morda dolgujejo tebi, so prepoznani kot popolnoma izničeni. Tvoj dolg do tvojega lastnika je vse kar zdaj obstaja.

Ta vrsta logike ima vsaj dvoje zelo zanimivih posledic, za katere bi lahko dejali, da tečejo v precej nasprotne smeri. Kot prvo, kar vemo vsi,  je tipična – morda določujoča – lastnost suženjstva to, da so lahko sužnji prodani in kupljeni. V tem primeru absolutni dolg ni več absoluten (v drugem kontekstu, tržnem). Pravzaprav ga je mogoče natančno kvantificirati. Obstaja dober razlog za domnevo, da je prav ta operacija v začetku omogočila nastanek nečesa podobnega današnji obliki denarja, ker se je to, kar antropologi imenujejo “primitiven denar”, ki ga najdemo v družbah brez države (peresa kot denar na Solomonovih otokih, Wampum Iroquoisov), večinoma uporabljal za dogovarjanje porok, reševanje krvnih maščevanj in urejanje drugih vrst odnosov med ljudmi in ne za kupovanje ter prodajo blaga. Na primer, če je suženjstvo dolg, potem dolg lahko vodi v suženjstvo. Babilonski kmet je morda plačal priročno ceno v srebru staršem svoje žene, da postane poroka uradna, a si je v nobenem pomenu ni tudi lastil. A vse to se bi spremenilo, če bi vzel posojilo. Če ne bi bil sposoben izpolniti svojih obveznosti, bi mu njegovi upniki najprej odvzeli njegovo ovco in pohištvo, potem njegovo hišo, polja in sadovnjake ter na koncu še ženo, otroke in celo njega samega kot dolžniškega tlačana dokler zadeve niso urejene (kar je z izginjanjem njegovih virov, seveda vedno bolj težko narediti). Dolg je ležaj tečaja, ki je omogočil zamisliti si denar v modernem smislu in je posledično omogočil ustvariti tudi, kar radi imenujemo trg: areno, kjer je mogoče kupiti ali prodati karkoli, ker so vsi objekti (kot sužnji) odrezani od njihovih prejšnjih družbenih odnosov in obstajajo samo v odnosu do denarja. Preberi preostanek objave »

,

3 komentarjev

Rudarjenje vrhov gora

Geologic time includes now.*Strokovna revija Science je pred kratkim objavila izčrpno poročilo, ki zahteva prepoved razstreljevanja vrhov gora za pridobivanje premoga. Tehnologija je sicer poznana že iz šestdesetih let, a je pravi razcvet doživela šele med energetsko krizo v sedemdesetih letih in seveda ponovno zdaj, ko prispeva že desetino k energetskim potrebam v zda. V doline gre nazaj ves odpadni material in na ta način se prekinejo vodni tokovi, ki umazani in strupeni, zdaj uberejo drugo pot.

Vse samo zaradi nafte, ponovno blizu osemdeset, kmalu sto dolarjev. Sorodna zgodba o razcvetu kapitala v destrukciji celotnih biotopov je kanadski bitumen, nekakšen katranov pesek ali ti. ‘tarsands’.

The Colbert Report ima več:
Colbert Report

Margaret Palmer: Coal Comfort




, , ,

Brez komentarjev

200€ hamburger

Geologic time includes now.*Iluzorno je pričakovati, da prosti trg lahko prikaže pravo ceno ali vrednost stvari.

Toliko je treba namreč skriti, da dosežemo ‘konkurenčnost’. Ta del zgodbe je boleče dolg in gotovo ga vsi poznamo, veliko pa se jih ne zaveda pravih razsežnosti sedem milijardne populacije, ki je zavladala planetu, saj škode ne delamo zgolj drug drugemu. Ko v ceno hamburgerja vključimo izključene stroške, poimenovane kar eksternalije – ker se mene verjetno ne tičejo, saj prizadanejo samo zaposlene in vso verigo do krav in nazadnje okolja, je prava cena hamburgerja verjetno 200 evrov.

Tako pa smo ravno v nasprotni situaciji, ko je zelenjava dražja kot meso. Prosti trg pa tak, samo znanost izkoriščanja. Feed them zombies and zombies they’ll become.

Genialna rešitev? Odplačajmo dolg, ali z nacionalizacijo trga izvedenih finančnih inštrumentov, ali pa kako drugače.

, , , ,

2 komentarjev

Darth Vader odpre Wall Street

YouTube slika preogleda

Darth Vader in večje število Storm Trooperjev iz Star Wars Sage udari po otvoritvenem zvonu na New Yorški borzi.

, ,

Brez komentarjev