Objave z Tagi denarna nečímrnost

Ogljikova zveza – The Carbon Connection

Kako opravičimo svoje onesnaževanje doma v daljni Braziliji

Film predstavi pogled na industrijsko onesnaževanje iz dveh zornih kotov. Pri obeh pa trpi lokalno prebivalstvo, saj s projekti opravičevanja tega onesnaževanja na globalnem trgu ogljika, ki ga že dolgo napihujemo po Kjotskem in drugih sporazumih, tako navidezno umivamo korporativno slabo vest z dvojno dozo škode.

Balone pomaga ustvarjati kreativno računovodstvo, obstajajo pa tudi realni projekti, kot je sajenje plantaž evkaliptusa. Te potrebujejo za nadaljnjo prodajo ‘odpustkov’, ki jih kupujejo ‘poredne ali zlobne’ pravne osebe na globalnem trgu ogljika, da lahko potem čezmerno onesnažujejo doma, saj so vendar kupili hektarje evkaliptusov, ki ‘pijejo’ CO2 skupaj z vso vodo tistega področja, tako da je lokalno prebivalstvo skoraj v celoti odvisno od pripeljane vode ter redkih vodnjakov. Da bi bila merica polna pa bomo te ‘odpustke’ menda kmalu plačevali tudi v Sloveniji, tako fizične osebe kot obrtniki.

K L I K : Ogljikova zveza – The Carbon Connection

————————–
POSODOBITEV:
Golden eye je na Slo-techu opozoril na – Annie Leonard: The Story of Cap & Trade – celovita predstavitev z argumenti proti končnemu finančnemu mehurčku.

, , , ,

Brez komentarjev

Zelena prihodnost je novogovor naftnega vrha

Ali zakaj je vrhunec vse nafte kar je je kdajkoli obstajalo del strojegradnje finančne krize?

preostale nafte, oil peak, exponential growth Diagram profesorja Maria Iona predstavlja grobo oceno porabe nafte pri letni rasti 7 odstotkov v končnem prostoru od leta 1930 naprej. Pri tej rasti se poraba podvoji v desetih letih, kar v eksponentnem računu nenehne rasti pomeni, da je za en sam cikel podvojitve potrebna večja količina, kot je je bilo porabljeno vse skupaj do tedaj. In pri eksponentnem računu rasti je zadnji cikel podvojitve logično večji kot vsa njegova zgodovina. To mogoče razloži vso gonjo “drill, baybe drill” mentalitete, da prej kot porabimo vse, bolje bo, saj je abruptni konec nekaj, kar lahko razumemo tudi na osebnem nivoju, namreč kot ključni katalizator spremembe.

In to je ena izmed zamolčanih resnic, kajti razen podražitev dejanskega kartela na ”prostem trgu”OPECa, ki so upočasnile to letno rast porabe nafte – smo zdaj na globalnem vrhu Hubbertove zvončaste krivulje porabe nafte, v vrhu porabe vse nafte v zgodovini planeta in decembra se svet v Koebenhavnu začne pripravljati na ”nizkoogljično družbo”, kar je le evfemizem za nezmožnost dohajanja osnovne aritmetične zakonitosti na končnem planetu ali z drugimi besedami nično ali negativno rastjo.

mad maxTe besede pa so neizrekljive v sodobni ideologiji kapitalizma rasti katerega sanje temeljijo ravno na predpostavkah ‘’stabilne” rasti v neskončnost, kar se v Mad Maxovem stilu lahko vsem pokaže kot debela laž. Kakšen bo torej nizkoogljičen svet? Klici po drugih meritvah napredka, kot je BDP so točno to, zavedanje, da smo v zadnjem in pol obrata ali manj pred novim svetom drugačnih vrednot izhajajoč iz starega ”prijatelja” ljudi – pomanjkanja, tokrat energije v svetu molekularno ustrojenem na nafti, alkimiji genocidnega dvajsetega stoletja.

V pričujočem videu Dr. Albert A. Bartlett v petem delu svoje predstavitve z naslovom “Arithmetic, Population, and Energy” opisuje ravnanje medijev, politikov, znanstvenikov in korporacij ob energetski krizi v sedemdesetih letih in lekcije o tem za sedanjo krizo. V kolikor je prihodnost do zvezd, je gre velik del gotovo z roko v roki s pripoznanjem obstoja pomanjkanja v času, navkljub iluziji družbe (cenenega) izobilja.
YouTube slika preogleda

Poglej vse od prvega dela dalje…

————————–
POSODOBITEV:
Celo Paul Krugman se strinja, da je cena nafte pokazatelj fundamentalnih mankov: The Oil Bubble Controversy, Revisited

Preberi preostanek objave »

, , , ,

Brez komentarjev

1209 Orange street

1209 Orange street1209 Severno oranžna je blok oz. uradni dom nekaterih največjih multinacionalk kar jih premore ta svet. V tej enonadstropni rumenkasti grdobiji jih je registriranih nepredstavljivih dvestotisoč – 200,000. V državi Delaware, ZDA, je registriranih 60 odstotkov najbogatejših ameriških korporacij in tudi več kot pol vseh njihovih javnih delniških firm. Davčna oaza in centraliziran sistem sodišč zgolj za ‘prefinjeno‘ korporativno pravo pa so dovoljšni razlogi za korporacije kot so Ford, American Airlines, General Motors, Coca-Cola in Kentucky Fried Chicken, da se odločijo za to rumenkasto grdobijo. Mogoče bo kmalu spet v medijih zaradi G20 in poudarkov na davčnih oazah, a kaj ko so to ista banda.

Toliko o svetlem primeru Amerike in tipa kapitalizma, ki nas bo potegnil iz vseh kriz, ki jih šele začenjamo dojemati na vseh frontah. Zlata doba človeštva, ki jo je omogočila nafta, se za našo dobo spreminja v zombi karikaturo videza. Saj ni čudno, iz priviligirane situacije Slovenije, ki se je iz neuvrščenega drugega sveta prebila v prvi svet edinega sistema in ideologije, ki deluje – potrošništva – je lažje videti kako smo opustili lepe in kvalitetne navade ‘starega‘ sveta neobilja in spoštovanja do stvari za sabo, vse zgolj za nezadovoljujoč eksces videza, ponavadi želje drugega.

Svet v spreminjanju. Na silo se končuje doba neumnosti.

, , , ,

Brez komentarjev

Tvoje bogastvo me ne siromaši

Ali pač?

mdlclsAmerika, 1950ta, tik pred revolucijo, ki je izpljunila našo generacijo hudourniških sprememb, je imela nekaj, kar ji še danes zavida preostali svet – le da je to skozi trike in ukane ekonomije postalo le še zapufan videz – srednji razred.

V umazanih igrah z drugo supersilo so sicer skušali oblikovati svet po svoji podobi, a za tem je vsaj stalo razumevanje, da za stabilno demokracijo potrebuješ močan srednji razred – danes pa je vodilno razumevanje razvoja življenje na kredo. ‘Money makes money’ in v ta samoploditveni cikel nihče noče dvomit.

Ideologi vampirskega kapitalizma so uspeli zaploditi slepo vero v John Nashovo shizofreno teorijo iger – zavestnega boja vsakega proti vsakem – v vsa pojmovanja družbe in s tem utirili debato o družbi zgolj v strah/spoštovanje pred komunizmom/kapitalizmom*. V svoji vnemi idividualizacije pa so pozabili na temelje in zato npr. ne morejo zmagati ne v Afganistanu ne v razvitem svetu, ker korporacije in njihovi politični psi pozabljajo zakone skupnosti. Kar gradi družbo in korporacije smo ljudje in ne pravne osebe matematičnih enačb, ki lahko imajo poljubne temelje. Talibani zmagujejo, ker ponujajo javne storitve in gradijo družbo. Dokler jim ni zmanjkalo trikov za opeharjanje srednjega razreda, ki so ga vsepovsod zadolžili do zgodovinskih ravni, so pri nas navidez zmagovali bogati.

V proslavljanju pokeraškega značaja akumulacije kapitala smo spregledali kaj zares pomeni baraba proti barabi. Znanost izkoriščanja je postala seksi lisica, ki preko neverjetnega skoka krepi in bogati vso družbo ali ‘Trickle down theory’, kot so jo popularizirali. Samo breztemeljen um* lahko poučuje kaj takšnega. Več ljudi uide agitpopu marketinga in mita individualizacije, bolje bomo ravnali drug z drugim. Turbo ni samo glasba, so tudi ideologije.

Sarah Silverman: Sell The Vatican, Feed The World YouTube slika preogleda Preberi preostanek objave »

, , , , ,

Brez komentarjev

Matrica, a z denarjem

the world of high-speed tradingSuperračunalniki v globalni bitki eden proti drugemu, v igri velikih vložkov, v napadih in protinapadih predatorskih algoritmov, ki vlečejo mreže v informacijskem toku in tekmujejo med seboj v milisekundah, da bi pridobili prednost pred tekmeci. Sliši se kot Hollywodska fikcija, a je zgolj povprečen trgovalni dan na borzah.

Jon Stokes je za arstechnico pripravil zanimiv članek o visoko-frekvenčnem trgovanju – HFT (“high-frequency trading“) o čemer se ne sliši pogosto. Junija še največ, ko naj bi osumljeni Sergey Aleynikov gigantu HFT trfa, Goldman Sachsu, ukradel strogo varovano izvorno kodo njihovih trgovalnih programov.

Beri članek naprej…

Cepiva ————————–

POSODOBITEV: Tudi Daily show je pred kratkim naredil svojevrstno predstavitev HFT trga.

in posodovitev 2:

The Alchemists of Wall Street

YouTube slika preogleda

Preberi preostanek objave »

, , , , ,

Brez komentarjev

Geithnerjeva skrivnost ali kako ima 5 bank za talca ves svet

Zaupanje V nadaljevanju sledenja izgubljenih milijard, ki jih požira Wall Street, zvezda prejšnjega članka “Najbolje banko oropaš, da si lastnik ene“, Timothy Franz Geither, ala minister za zakladništvo v ZDA, spet nastopa kot povzročitelj in rešitelj – akter in antistrup finančne krize. Njegov načrt PPPIP (‘Public-Private Partnership Investment Program‘), ponujena miljardna rešitev lomečega se status quo-ja političnega ‘hrabrega novega sveta‘, razgalja pohoto in zaslepljenost zavesti vseh nas.

Populistično rečeno imamo na eni strani moderne Marije Antoinette, ki brez kančka slabe vesti ali zavedanja razlagajo, da njihovo prekomerno trošenje koristi vsem ostalim (tudi planetu?)  (npr. LTH menedžer izjavi delavcem, da se pregreši in na mah zapravi 500€ v trgovini); in na drugi strani tiste njene tlačane brez potice, ki so v status quoju in sprijaznjeni s svojo omejenostjo, v materialnosti, v zavesti in v duši. Status quo pa vendarle obstaja zgolj do velike stiske vsaj na prvi, materialni ravni in zdaj se soočamo s posledicam odpovedi sistema izkoriščanja, kjer tujci delajo za 400 evrokreditov, da lahko lokalni japiji prodajajo stanovanja za stotisočev kreditov in ”future is so bright, we got to wear shades” plašnic pred pravim svetom. Kako pa je do tega prišlo? Sledi denarju.

Beri naprej…

Preberi preostanek objave »

, , , ,

2 komentarjev

Najbolje banko oropaš, da si lastnik ene

NindžaAli kam gredo vse te silne miljarde?

Lažniva posojila, ki naj bi bila ena izmed korenin današnjih težav v finančnem svetu, so odrezala velik del te peklenske pomaranče. Človeško izkušnjo ob njej doživljamo tudi pri nas v Sloveniji, na primer v nesorazmerju v prihodkih in njihovi porabi. Če pa so ta, tudi tako imenovana NINJA posojila (brez preverjanja prihodkov, službe ali prihrankov), sprožila to kotalečo se pomarančo, kakšne so številke? V resnici ne vemo in tudi ni iskrenega truda dokopati se do znanja kaj je šlo narobe. V paniki se raje skrivajo resnični podatki, če bi morda nadzorovan spust v kaos denarnih trgov uspel ponovno zagnati status quo eksponentnosti potrošniških ciklov. Nekaj podatkov pa je vseeno na voljo in za angleško nerazumevajoče naj povzamem pričanja prevečkrat neizgovorjenih dejstev v smiselnih povezavah William K. Blacka v sledečem intervjuju.

Beri naprej…

Preberi preostanek objave »

, , , , , ,

Brez komentarjev

Nacionalizirajmo trg izvedenih finančnih inštrumentov

in odplačajmo dolg.

Pred kratkim sem na mail dobil prezentacijo (kriza.pps), ki je z milijonsko lažjo skušala prepričati, da količine novega denarja, ki si jih sposojajo vlade, pomenijo 104 milijone dolarjev na posameznika. Pri 700 trilijonih/7miljardami je to resnično – a brez besedice milijonov – to je čisto prozorna prevara. Me je pa spomnil ta račun na en drug podoben izračun. Globalna vrednost trga izvedenih finančnih inštrumentov – to so vsa tista pozavarovanja kreditov in raznih drugih ‘kompleksnih’ finančnih ‘napovedi’, je od septembra 08, izbruha krize, zrastla iz 1144 trilijonov dolarjev do številke 1405 trilijonov, oz.

1405 trilijonov $ / 6700 milijonov ljudi = 209,701$ na prebivalca zemlje.

Kar se sliši veliko, še posebej ker smo vsi – od vlad, korporacij, do posameznikov globoko zadolženi. Kako velik je ta balon opisuje Tom Foremski v tem članku takoj po izbruhu krize. Izvemo, da je globalno premoženje realnega sektorja oz. globalni BDP, vreden komaj 50 trilijonov dolarjev, oz. 22x manj.

Beri naprej…

Preberi preostanek objave »

, , , , , ,

Brez komentarjev

Global crisis corporate rebranding

Kaj vojne naredijo našim so-osebam, korporacijam in njihovem medijskem stvoru.

2gv95rd.jpgbegbau.jpg5xj1uu.jpgbijxxc.jpg

aoq9vl.jpg2vbv8et.jpg21cb2me.jpgfdehkm.jpg5y82z7.jpg2hd0gn8.jpg2v2xult.jpg35iua9u.jpgeg5mbr.jpg2dgru43.jpgt4wn53.jpg2n1dssm.jpgwpkp0.jpgav0i6a.jpgmlntxw.jpgmonsanto1.jpgmonsanto.jpg

, , ,

Brez komentarjev