Objave z Tagi kontrolirani spust v kaos

Bouazizi, ti si heroj

ali prva ‘Wikileaks revolucija

Mesec dni po pričetku protestov, ki jih je, po 23-letni vladavini Zine El Abidine Ben Alija, sprožil samozažig Mohameda Bouazizia, je predsednik z družino pobegnil v Saudsko Arabijo. V anarhiji, v kateri se je znašla Tunizija, je zdaj oblast prešla roke že drugič v 24-urah. Ustavno sodišče je oblast vzelo premieru, ki jo je prevzel po pobegu predsednika včeraj in jo dodelilo predsedniku parlamenta, z nalogo organiziranja volitev v roku dveh mesecev. Po začetnem veselju in vzlikih “Bouazizi, ti si heroj!” na ulicah v petek, pa se zdaj nadaljujejo plenjenja trgovin in zažigi stavb povezanih z družino Ben Alija.

O vlogi elektronskih medijev v teh dogodkih sem pisal pred dnevi v opisu ‘Državni malware‘, kjer sem opisal, kako je Tunizija poskušala nadzorovati elektronsko komunikacijo državljanov. Nekateri zdaj spekulirajo, kolikšno vlogo sploh lahko odigrajo ti mediji, kot je npr. Twitter, v takšnih dogodkih, saj se ljudje – predvsem v revnejših državah – lahko učinkoviteje organizirajo tudi brez Twitterja. Vendar takšno razmišljanje zanemarja vpliv novic na tekoče dogodke – okolje, ki omogoča trenutne novice o nasilju in mrtvih – se gotovo drugače odziva na tok dogodkov, kot okolje, kjer se takšne informacije lahko nadzoruje. V mesecu dni naj bi v Tuniziji umrlo kar 66 ljudi.

Razkritja Wikileaks in opisi ameriških diplomatov o pokvarjenem in ekstravagantnem življenskem stilu Ben Alija ter njegove grabežljive žene, so ravno pravi čas podpihali plemene ogorčenja ljudi v oprijemu revščine – to razloži tudi zelo neroden način, kako je dražava skušala cenzurirati te objave in nevtralizirati elektronsko komunikacijo med ljudmi. Opisi Roberta Godca, ameriškega ambasadorja v Tuniziji, so tako sočni, da se zdaj mnogi sprašujejo o vplivu WL objav in so dogodke celo poimenovali prva Wikileaks revolucija.

Koliko so ti podatki resnično pomenili ljudem in ali so bili podobna kaplja čez rob kot Bouazizijevo dejanje, je seveda težko vedeti. A kot vedno so precej ilustrativni dogodki, ki se dogajajo ob tem. Predvsem strahopetno ravnanje Bele hiše. V vsem mesecu dni nasilja v Tuniziji iz Bele hiše ni prišla niti ena beseda obsojanja, niti ena sama kritika ali poziv k umiritvi, medtem ko je policija streljala v neoborožene ljudi. Šele zdaj, ko je bil Ben Ali že daleč, je govornik Bele hiše obsodil nasilje nad civilisti itd. Kot pravi Yvonne Ridley, premalo, prepozno – to izjavo bi lahko podali kadarkoli od kar je bil predsednik Ronald Reagan.

—————————–

Posodobljeno (16.1.11): Tudi Muammar Gaddafi iz sosednje Libije, ki pa je na oblasti že 42 let, naj bi po televiziji krivil WL za kaos v Tuniziji:

Skrbi me za ljudi v Tuniziji, katerih sinovi umirajo vsak dan. In za kaj? Zato da bo nekdo drug zamenjal predsednika Ben Alija? Ne poznam teh novih ljudi, a vsi poznamo Ben Alija in transformacijo, ki so jo dosegli v Tuniziji. Zakaj uničujete vse to? … Wikileaks objavlja informacije, ki so jih napisali lažnivi ambasadorji, da ustvarijo kaos.

Posodobitev 2: So pa zelo zanimivi Gaddafijevi komentarji o internetu. Ni čudno, saj se v Libiji že tri dni odvijajo protesti zaradi stanovanjske krize. Več na Twitterju pod geslom #Libya.

Ali se revolucija širi tudi v Egipt in Libijo se sprašuje tudi Al Jazeera in hkrati ne razume, zakaj Hilary Clinton pred dnevi ni izbirala strani in zakaj je Barack Obama zgrešil svoj reganovski  “podrite-ta-zid” trenutek.

Posodobitev 3: Alžirija je v zadnjih tednih v množičnih protestih zaradi visokih cen hrane in včeraj je pri njih, podobno kot Bouazizi v Tuniziji, postal žrtev samozažiga Mohsen Bouterfif. Da bi umirili proteste so pocenili sladkor in olje. Medtem pa se protesti širijo tudi v Egipt, kot znova poroča Al Jazeera, tokrat v video prispevku.

Posodobitev 4: Katastrofalno vlogo Francije in Nicholasa Sarkozyanikoli-ne-bom podpiral-diktatorja” v tunizijski revoluciji, ki so Ben Aliju do zadnjega dne ponujali policijsko pomoč ter posledičen odziv francoske javnosti, se splača prebrati tukajLe Monde pa poroča, da je hotela žena Ben Alija pred odhodom od centralnega bankirja tono in pol zlata, ta pa jo je zavrnil. Vojska in tajna služba naj bi odigrali glavno vlogo v relativno mirnem razpletu – torej da niso streljali na ljudi in da so izgnali Ben Alija, saj se nasilje nadaljuje. Trenutno naj bi se spopadali vojska in predsedniška straža ter ‘tuji plačanci‘(diskreditirano), več na Tunisia LiveBlog.

Posodobitev 5 (17.1.11): Nezadovoljstvo in protesti se širijo. Tudi v Egiptu se je nekdo samozažgal, a tokrat menda preživel.

, , , , , , ,

1 komentar

Amerika kot nova Jugoslavija

Vse bolj očitno je, da po izginotju velikega ideološkega nasprotnika – Sovjetske Zveze – kapitalizmu v ZDA, kot drugje, krvavo primanjkuje konkurence, ki bi ga prisilila izogibati se vedno večji monopolistični zlorabi svojega položaja. Kot je že davno ugotovil Žižek, je ta odsotnost sovražnika ‘svobodnega sveta‘, omogočila umik iz propagande in dejanj, da so ljudje v zahodnem svetu na boljšem in bolj svobodni kot v ‘ljudskih‘ komunističnih diktaturah. A trajalo je kar dvajset let, da so dejanja makievielistične politike in korporativizma pripeljale situacijo tako daleč, da zdaj lahko opazujemo heglijanske znake ponavljanja zgodovine. In teh znakov je vedno več. Gremo po nevrsti.

Tajnost in avtoritarnost

Za Jugoslavijo bi lahko rekli, da ni imela svobode govora in je upravljala celo umetniško izražanje – zaradi subverzivne narave sprevračanja idej v umetnosti. ZDA so na nasprotnem koncu s silovitim prvim amandmajem k ustavi o svobodi govora, uspeli vzgojiti najbolj servilne medije oblastem ‘najboljše države na svetu‘. Spomnimo se samo kako so uspeli prodati dve vojni. Nekdo je omenil, da bi vsak diktator zavidal takšno servilnost in prepričanje v stvar, kot jo izkazujejo ameriški korporativni mediji. Tudi NYT je sedel na zgodbi o prisluškovanju NSA lastnim državljanom več kot leto dni, da je bil pozneje George Bush ponovno izvoljen. Kolikor ne moremo primerjati neposredne jugoslovanske cenzure z ameriško ‘prostovoljno‘ cenzuro, pa se vendarle pri njih tudi vzpostavlja sistem, katerega posledice so zelo podobne. Vik in krik, ki je prekrival kontradiktorne izjave ob objavi skrivnosti prve sile sveta pred kratkim, je ponudil drugim avtoritarnim oblastem, da so Ameriki vrnile njene moralizme – tako Rusija kot Kitajska so Julijana Assanga predlagale za Nobelovo nagrado – končno so lahko na nasprotni strani igre.

Navsezadnje tudi ideologija, ki vodi ljudi v obeh državah ni tako nasprotna, kot zgleda iz opozicije socializem-kapitalizem na prvi pogled. V obeh državah so ljudje prepričani o večvrednost svojega načina dojemanja sveta, kar je preprosto narediti, saj to prepričanje vzdiguje ego in identiteto ljudi. Simboli, ki jih uporabljajo za dosego tega cilja so zelo preprosti in pogosto tako črnobeli, da bi že prva misel o njih morala pokazati paradokse, ki jih proizvajajo. Seveda je to vedno dobrodošel material satirikov in komikov.

Vse bolj pa se v podobnostih zbližujeta na vojaškem področju, ki tudi zahteva tajnost in avtoritarnost. Seveda je Amerika vojna država, kar Jugoslavija ni bila, a jo je prav to pripeljalo v kršenja človeških pravic kot Jugoslavijo. Guantanamo in Goli otok so že stare zadeve, kot počasi tudi ubijanje ameriških državljanov z brezpilotnimi letali kar brez obravnave sodišč. Najnovejši primeri enako jemljejo sapo. O Bradleyu Manningu sem že poročal, tudi o načinih, ki so jih razvili za njegovo mučenje, pa čeprav je zgolj osumljen in šele v priporu. V Kavlju 22 elektronskega Velikega Brata, sem pisal o 1.7 milijarde emailov, ki se v NSA razvršča po predalih ter analizira brez odločb sodišč ali utemeljenega suma. Spomnimo se, da je pred kratkim EU potrdila sporazum, po katerem lahko ZDA pregledujejo mednarodna plačila po sistemu SWIFT. Najprej so ga zavrnili in ljudje so že pozabili zakaj, saj je šele 2006 postalo znano, da to delajo skrivoma že od leta 2002. NYT se je odločil objaviti podrobnosti škandala, za kar so skoraj fasali danes moderno obtožnico vohunstva iz leta 1917. Komaj 4 leta so bila potrebna za legalizacijo tega vohunstva. Primerov je nešteto veliko, še posebej tistih od Barracke Obame, zato naj omenim zgolj najbolj nedavne.

Zadnji škandal eklatantnega kršenja človekovih pravic pa je primer Guleta Mohameda, 18-letnega ameriškega državljana, kjer je le malokdo opazil, da bi v primeru, da bi mu usodo krojili na Kubi, Kitajskem ali Iranu, bili vsi mediji na nogah. A če ti je ime Mohamed, tega nihče ne opazi. S starši je kot dvoleten otrok prišel v novo domovino in se v najstniških letih odpravil raziskovat svet. Eno leto je preživel pri družini v Somaliji, drugo pa pri drugi v Kuvajtu. Ko si je v decembru hotel ponovno obnoviti vizo v Kuvajtu, mu je uslužbenec ambasade povedal, da je njegovo ime na spisku. To je zanj pomenilo dvotedensko pridržanje, brez razkritja razlogov zanj, skupaj nenehnim izpraševanjem, mučenjem in nazadnje izgonom iz ZDA. Sam pravi, da so ga nenehno tepli s palico po stopalih in dlaneh, udarjali v obraz in obešali s stropa. Grozili so mu z aretacijo njegove mame in električnimi šoki, ter mu govorili, da naj pozabi na svojo družino.

A še vedno ne ve zakaj so ga pridržali in pretepali, niti ne ve kaj se zdaj dogaja z njim. Preberi preostanek objave »

, , , ,

9 komentarjev

Epopejske razpoke v bazah

Vprašajte se, zakaj so naše vladajoče institucije in glavne korporacije prepričane, da nimate pravice vedeti vedeti tega*?

Epopejske baze predpostavljajo epopejske razpoke in kot smo rekli lansko poletje:

…novinarji [so] belolasega Juliana začeli slikati kot odrešenika medijev in njihove kurbirske zlizanosti z Lastniki. Naredili so heroja in ti imajo oponašalce. Prav to je treba preprečiti v hrabrem digitalnem svetu.

Zaenkrat jim ne uspeva, saj demoniziranje Wikileaks spodbuja občudovanje medijev širom sveta. Morda pa je prav to namen – izrabiti zgodbo, da postane novičarsko utrujena in skozi propagando polarizirati javno mnenje, potem pa v miru pospraviti ostanke. A eksplozije podatkov se na ta način ne da ustaviti, niti vedno bolj epopejskih razpok v bazah.

Dobili smo oponašalce, prava igra prevar in resnice se šele začenja. Trenutno so na spisku:

  • BalkanLeaks “Balkan nima več skrivnosti.” Sodeč po članku v Sofia Echo, ga je ustanovil Bolgar, ki živi v Parizu, Atanas Chobanov in zdaj išče zaupno dokumentacijo.
  • BrusselsLeaks iščejo sodelovanje, svetovanje ali NVO informacije iz Bruslja.

Mnoge odločitve z globalnimi posledicami so sprejete za zaprtimi vrati. Novinarji, aktivisti in komukacijski profesionalci so se združili v Brusselsleaks…

  • IndoLeaks, ki so 10. decembra sporočili, da imajo zaupno dokumentacijo o Nixonu in Suhartu, kot poroča Jakarta Globe.
  • IsraeliLeaks “Zaprošajo za informacije o WikiLeaks organizaciji, dogodkih in vsebinah, povezavi WikiLeaks/Izrael, Palestinsko/Izraelski zgodovini in trenutnih dogodkih, haktivizmu. Nič ni izven meja. …”
  • OpenLeaks. Po razdoru z Assangom je soustanovitelj Wikileaks, Daniel Domscheit-Berg, pričel s tem projektom. Nasproti WL, bo služil zgolj kot posrednik do medijev in  sama skupina ne bo skušala nastopati kot medij.
  • Pirate Leaks – ustanovila jih je češka piratska stranka in se osredotočajo na Češko republiko. S transparentnim financiranjem se skušajo spoprijeti z mrežo politične korupcije ter organiziranega kriminala v Češki republiki in iščejo dokumente v zvezi s kriminalom ali financami.
  • Rospil je podaljšek strani ruskega blogerja Alexeija Navalnya, ki aktivno išče dokumentacijo korupcije v višjih sferah narodne vlade in ekonomije.
  • Pinoy Leaks so posvečeni odkrivanju korupcije v filipinski zvezni in lokalni vladi.

PinoyLeaks so podobni Wikileaks, a je njihova misija osredotočena zgolj na odkrivanje korupcije na Filipinih in PinoyLeaks dela z blogerji nasproti tradicionalnim medijem. Zato je odvisno od blogerjev, da razširijo novice o izpuščenih dokumentih. Naš cilj je pričeti z objavami s 1. Februarjem 2011.

  • ScienceLeaks, blog namenjen anonimnemu pošiljanju povezav do recenziranih znanstvenih člankov, ki so bili osvobojeni izza naročniških plačilnih zidov.
  • GlobalLeaks “projekt, ki bo ustvaril svetovno razpršeno mrežo za ojačanje puščanj in podpiranja whistleblowerjev po vsem svetu.” (kaj je slovenska beseda za whistleblower?)
  • Crowdleak (aka Operation Leakspin) posvečena povzemanju, prevajanju in objavi nedavnih objav diplomatskih dokumentov ZDA.
  • Wikispooks “gradijo celoviti referenčni vir globokih političnih struktur in dogodkov skupaj z ljudmi in organizacijam, ki so v njih povezani.”
  • Thaicables se borijo s tajsko vladno cenzuro več kot 300,000 strani na spletu.
  • TuniLeaks Stran zeankrat služi kot forum za razpravo o diplomatskih dokumentih o Tuniziji, kjer so po poročanju Global Voices Advocacy pod nenehnimi grožnjami s cenzuro.
Za zabavo:

Več na WL Central An unofficial WikiLeaks information resource.

Preberi preostanek objave »

, , , , ,

Brez komentarjev

Barbarsko mučenje Bradleya Manninga

Glenn Greenwald poroča o 22-letnem vojaku, ki naj bi priskrbel kontroverzne materiale Wikileaksu in poročanje o katerem, so mediji čisto zasenčili s poročanjem o Julijanu Assangu. Vendar podobno kot pri Julijanu, proti kateremu ni vložene nobene obtožnice (iščejo ga zaradi ‘razgovora’), tudi proti Bradleyu Manningu ni vložene nobene obtožnice, pa je kljub temu že sedem mesecev podvržem razmeram, ki po standardih mnogih držav predstavljajo mučenje in mu bodo najverjetneje pustile dolgotrajne psihološke poškodbe.

Tudi prej nikoli obtožen, se že od aretacije v Maju, obnaša dobro, brez epizod nasilja ali drugih disciplinskih problemov. Kljub temu je že od začetka proglašen za “maksimalnega pripornega zapornika“, kar je oznaka za najvišji in najbolj represivni pripor ameriške vojske, kar je postalo osnova za nečloveško ravnanje z njim.

Od pričetka njegovega pripora je Manning v strogi osamitvi – samici. 23 od 24 ur vsakega dne – sedem mesecev zapored in še štejemo – sedi čisto sam v svoji celici. Tudi tam so njegove aktivnosti zelo omejene: prepovedana je vsaka telovadba in je pod nenehnim nadzorom, da lahko vsilijo te prepovedi. Zaradi razlogov, ki so čisto kaznovalne narave, mu je vzetih večino osnovnih atributov civiliziranega pripora, vključujoč celo blazina in rjuha (in ne zaradi nadzora zaradi samomorilnosti). V eni uri, ko ga spustijo iz samice, pa mu je odvzet dostop do vseh novic ali trenutnih programov.

—————————–

Posodobljeno:

  • Glenn Grenwald v intervjuju na Msnbc, ki ga Pentagon taktično prekine z izjavo –  kontra komentar o tej prekinitvi in potrditev s strani odvetnika o stanju Bradleya Manninga je objavil med updatom na Salonu.
  • Še odvetnikova stran, skupaj z izborom knjig: Decision Points, by George W. Bush; • Critique of Practical Reason, by Immanuel Kant; • Critique of Pure Reason, by Immanuel Kant; • Propaganda, by Edward Bernays; • The Selfish Gene, by Richard Dawkins; • A People’s History of the United States, by Howard Zinn; • The Art of War, by Sun Tzu; • The Good Soldiers, by David Finkel; • On War by Gen. Carl von Clausewitz
  • In še en, malo drugačen in podrobnejši opis kaznovanja Manninga. Po tej verziji naj bi imel dostop do osnovnih novic in ene knjige iz izbranega kupa 15 naekrat, a zato ne štedijo s konstantnim motenjem pozornosti – na 5 minut!? in tudi ponoči, brez telovadbe…
  • Pa še naravnost smešen članek Guardiana, ki ga je Micheal Moore takoj demantiral kot več kot leno napako novinarjev, ki zopet več kaže o prezrentiranju novic, kot vsebini – pa so mu dodali samo majhno opombo na koncu.
Preberi preostanek objave »

, , , , ,

11 komentarjev

Depeše razkrivajo – Kitajska je demokracija?

“Depeše govorijo o političnih elitah zaničljivo. ”Opazovalci v [...] pogosto ugotavljajo, da je današnji ________ voden na način, podoben evropskemu fevdalizmu kot ga najdemo v srednjem veku: peščica dobro povezanih družin nadzoruje določena geografska območja, kot tudi nekatere sektorje gospodarstva.“ Te družine se “tajno dogovarjanjo za uporabo vladnih mehanizmov,” da preprečujejo vstop tujih konkurentov.”

Slovenija? Ne, kar celoten svet se bolj ali manj valja v lastnem dreku, kot lahko beremo zdaj ob javni diplomaciji največjega imperija. Prvih 15 dni objavljanja je naplavilo toliko različnih zgodb, a ena rdeča nit se pojavlja skoraj povsod. Korupcija, korupcija in njeno prikrivanje. Poleg svetlih biserov velja izpostaviti v nobenem določenem redu:

Za upiranje Avstrije hlapčevanju v vojaških avanturah in poslovanju z upornimi državami, si je kancler Faymann v medijih zaslužil oznako, da ga zunanja politika ne zanima, medtem ko so depeše precej sovražne.

Avstrijski izolacionizem zbledi ob Pahorjevi, Merclovi, Gordonovi ali Sarkozeyevi pripravljenosti za foto-termine. ‘Manipuliranje političnih palčkov‘ opiše kako je Zapatero poslal dodatne čete v Afganistan in celo sprejel 5 zapornikov iz Guantanama, pa mu je Obama tik pred začetkom vrha, kjer naj bi se pojavil, hladnokrvno odpovedal udeležbo.

Azerbajdžan je država na katero se nanaša citat iz začetka prispevka. Medije seveda bolj zanimajo plastične operacije žene predsednika dežele.

Nigerija, o kateri smo tu že pisali v zvezi z izlivom v Mehiškem zalivu, kjer smo videli vpletenost Shella v večje izlive nafte, kot enomesečno izlivanje v zalivu, so zdaj potrdili še diplomatski dokumenti, kjer se hvalijo, da so infiltrirani v vlado, kar pa nismo vedeli, da je tam aktivna posebna izraelska enota za boj proti upornikom, ki premore preko sto vozil, dva ducata ladjevja in dva helikopterja.

Afriško trpljenje pod novimi kolonialisti, ki jih politika ne zanima, zgolj ekonomija, Kitajci, je podrobno opisal Spigel. Kar pa nismo vedeli o Kitajski, pa da je v svojem bistvu ‘harmonična demokracija‘, oz. vsaj tako opisujejo depeše odločanje v najvišjem 24-članskem odboru politbiroja.

Novice o WL

  • V novicah povezanimi s samimi WL pa poleg že omenjenih openleaks svojo delovanje zdaj napovedujejo še Brussels Leaks, stran namenjena odkrivanju skrivnosti Evropske unije.
  • Formiral se je še Indoleaks, ki je že objavil zaupne dokumente o kumunizmu iz leta 1975. Mogoče kaj o koreninah krvavega Vzhodnega Timorja? Stran trenutno ni voljo.
  • Poleg filmskih scenarijev in neposrečenih iger je tukaj prva igra, ki je vsaj zanimiva. Spečemu Obami moramo kot Julijan iz prenosnika pretočiti 300.000 dokumentov.

Netcraft še vedno sledi poteku ‘operation payback‘, virtualni nepokorščini (sicer strogo kaznivi!) in njenim posledicam za vse vpletene. ZDNet pa osvežuje kar ’scorecard’. Vidimo, da pravi profesionalci kiber kriminala niso na strani wikileaks, ampak proti njim! Tudi Wired razvoj spletnega orodja, kjer za sodelovanje obiščeš zgolj stran na spletu, vidi kot internetno vstajo. Medtem pa Guardinov novinar poroča iz IRC govorilnic zunanjemu svetu kako deluje gibanje Anonymous. Preberi preostanek objave »

, , , , ,

7 komentarjev

Wikiuporniki

Krasen dokumentarec švedske televizije, sicer še v grobi montaži:

Wikirebels

In še članek s poanto, zaradi katere imamo zdaj še openleaks:

Julian Assange ni tako pomemben. Ne mu dati Nobelove nagrade. Ne ga demonizirati. Ne postavljajte se v solidarnost za nekom, ki je mogoče ali pa tudi ni serijski posiljevalec. Ne zahtevajte obsodbe nekoga, ki je samo obtožen in ga moramo obravnavati kot nedolžnega, dokler ni obsojen.  Zahtevajte pravico zanj — in ne se pretvarjati, da veste kaj to je, razen če ste eden izmed treh ljudi, ki to ve — samo ne pasti v past razmišljanja, da  ima njegova obsodba na dolgi rok veliko opraviti z resnično pomembnimi vprašanji, ki so jih objave Wikileaks spravile na površje. Ne naredite ga pomembnejšega kot je.

[...] točno zato, ker je Assange in Wikileaks relativno nepomemben (v primerjavi z gigantskim škandalom anti-demokratične varnostne države v kateri zdaj živimo) so ga mediji naredili v super-zvezdo in poskušali narediti vso zgodbo o Wikileaks in eni sami ekscentrični ter zanimivi osebnosti, kot pa o vladi ZDA in njihovih dejanjih kot sistemu. Bolj kot se usmerjamo nanj – in sam se prispeval k temu, zato hočem napisati to — bolj jemljemo pozornost stran od resnične zgodbe, substance stvari, ki so jih Wikileaks razkrili.
[...] Po drugi strani, če je vse kar naredimo to, da gledamo Assanga samega — kar od nas hoče večina medijev — pademo v past, ki so jo pripravili za nas. Če ekskluzivno moraliziramo o Wikileaks in Julianu Assangu, ne opravljamo svojih moralnih dolžnosti kot državljani in kot človekška bitja. Naše delo je gledanje ljudi, ki imajo moč in poskušati zagotoviti, da ti ljudje te moči ne uporabljajo napačno.
—————————–

Povezano:

Anonymous – zadnji šef interneta

Prva ljudska svetovna informacijska vojna

So Wikileaks propagandni stroj?

Wikileaks, skrivne mreže in goli ljudje

Kavelj 22 elektronskega Velikega Brata

Islandija, kajmanski otok informacij

Zdaj že legendaren video: Wikileaks vs The Pentagon - Rap News

, , , , , ,

1 komentar

Anonymous – zadnji šef interneta

ali prva internetna nad-zavest?

Zanimanje, ki ga je vzbudila aretacija urednika wiki-puščanj in njihove objave so samo na prvo objavo tega zapuščenega bloga naplavile skoraj tisoč slovencev. Ta val pa je za preboj v svetovni mainstream izkoristil tudi Anonymous. Kdo torej so ti zloglasni ‘hekerji’, ki zdaj prostovoljno ‘terorizirajo’ korporativne ‘ljudi’?

Pravi začetki samozavedanja Anonymousa so še neraziskani, čeprav je splošno sprejeto, da sam koncept izhaja iz slikovnih BBS-jev oz. slikovnih forumov, kot jih imenujemo danes. Prvi internetni so se pojavili na japonskem in postali model za vse prihodnje. V dobi Facebooka je njihova temeljna značilnost, da ni potrebna registracija za sodelovanje v debati. To preprosto dejstvo je postalo več kot samo prednost v ponudbi, dandanes je celo ena redkih platform nasprotujočih glasov in svobode govora na spletu, kjer se anonimnost zelo spodbuja, saj je privzeto ime osebe za objavo brez imena – Anonymous.

Druga pomembna stvar, ki izhaja iz anonimnosti pa je skorajšnje izginotje ega, saj pojem identitete na teh forumih skoraj neobstaja. Veliko problemov s povečanim egom tako izgine, a posledično pomanjkanje odgovornosti in specifična kultura, ki se je razvila, povprečnemu naključnemu obiskovalcu skoraj gotovo obrne vsaj trebuh, če ne še kaj drugega. To sicer ne pomeni, da je anonimnost obiskovalcev absolutna, saj so anonimni zgolj drug drugemu, medtem ko te strani še vedno beležijo IP naslove in lahko izključijo (ban) anonimneže, ali pa jih preganjajo pravne službe (FBI v ameriki).

4chan in japonska Futuba sta dve največji takšni strani in vsaj za prvega velja, da je precej liberalen po naravi, saj poleg spodbujanja anonimnosti nima veliko prepovedanih stvari, samo piratstvo in otroško pornografijo. Tam najdemo veliko rasizma, obvezne japonske anime in mange ter pornografije, zato objav ne gre jemati najbolj resno. Demografijo obiskovalcev verjetno še najbolj povzema spodnja grafika:

V medije so se sicer prvič prebili že pred štirimi leti, ko so organizirali svojo prvo akcijo in se začeli masivno prijavljati v virtualni svet za najstnike – Habbo Hotel – vsi z enakim generičnim karakterjem oz. avatarjem: črnec v sivi obleki in afro frizuro. Tam so proglasili, da so virtualni bazeni okuženi z virusom ADIS in spravili avtarje uporabnikov iz njih. Zaradi velikosti skupine jih tudi moderatorji niso mogli obrzdati. Kot večna naslednjih Anonymousovih potez, je tudi ta predvsem otročja in akcija zgolj za smeh, čeprav so tudi tu trdili različne razloge za motenje toka stvari, predvsem prodajo ‘škart robe’ na tej strani.

Od vseh njihovih dejanjih, ki so jih katapultirali v medije, velja omeniti še projekt Chanology, ki sprožil vojno s scientološko cerkvijo in vdor na forum z epilepsijo, na katerem je potem utripajoč javascript povzročal glavobole in probleme obiskovalcem. Ta zadnji vdor nekateri pripisujejo tudi scientološki cerkvi kot taktiki očrnitve svojih nasprotnikov.

Anonymous so torej dovolj močni, da bi jih lahko smatrali kot neke vrste internetno vojsko. Vendar so zaradi svoje narave vojska brez stalnih generalov, ter vojska, ki bije svoje vojne predvsem za lulz (pokvarjen smeh). Tega se zavedajo tudi sami, kar je lepo videti iz spodnjega mema:

Vse to je seveda pripeljalo do groznih opisovanj gibanja v medijih. FoxTV jih je označil za teroristično skupino in v prispevku kazal avtomobil bombo, čeprav nikoli ni bilo takšnih dejanj. Njihovi napadi so vedno ciljali dele interneta ali moralne simbole in nikoli do zdaj materialnih stvari. Poleg tega pa so samo stran v prispevku označili kot skrivno stran, čeprav je vedno bila javna. Obtožili so jih, da so ‘internetni stroj sovražnosti‘ in da so ‘hekerji na steroidih‘, kar je bila samo nadaljnja inspiracija za ironije in cinizme.

Kljub temnejšim stranem njihovega obstoja, pa jih vsi poznamo po neštetih memih – ali kulturnih idejah ujetih v stavku ali sliki – ki si jih po mailu pošilja na tisoče ljudi, kot so mačji ICanHasCheezBurger in drugi. Za svoje akcije vedno najdejo moralno razlago, ki se v nekaterih primerih, kot zdaj pri wikileaks, približajo navadnim ljudem. Guardian jih je opisal kot ‘hkrati briljantne, smešne in zaskrbljujoče’. Seveda pa z njihovim prodorom v mainstream evolvira oz. se izgublja tudi kultura, ki se je razvila okoli teh slikovnih forumov. Tudi sami govorijo – v čisto svojem jeziku, velikokrat nerazumljivem naključnem obiskovalcu – o ‘raku, ki žre /b/‘. Mislijo predvsem na mlajše obiskovalce ter novoprišleke, ki ne poznajo te kulture in objavljajo čisto svoje teme, ki pa so enako kot večina ‘pravih‘ nedorasle, a jim hkrati manjka čisto vsa ironija oz. ‘4chanovska sublimnost’.

Zadnja epizoda pa je dobila svetovne razsežnosti, saj so s programskim orodjem LOIC omogočili sodelovanje v teh ‘virtualnih zasedanjih’, kot sami radi vidijo svoje napade, tudi tehnološko nespretnim ljudem in ne zgolj geekom, ki so običajna populacija. Seveda bo imelo to tudi svojo ceno, na Nizozemskem so že prijeli 16 letnega fanta, ki je streljal s svojim lazerjem na sovražnike svobodnega govora, za kar je pri njih zagrožena kazen do 6 let zapora. Del skupine se že obrača od napadov z LOIC in so pričeli z operacijo imenovano Leakspin, katere namen je kopati po objavljenih dokumentih ter osvetljevati teme, ki jih mediji zanemarjajo. A brez medijske podpore je njihov uspeh dvomljiv.

Kam to pelje najbrž nihče ne ve, čeprav imajo po svoje prav tisti, ki pravijo, da v še večji nadzor in morebitno dokončno spremembo podležeče tehnologije, tako da bo internet na način facebooka vsiljen vsem. A če smo se kaj naučili v prvih petnajstih letih javnega spleta, je to starodavna modrost, da je mogoče odpreti vsako ključavnico. Obstaja eksplozija tehnologij za obhajanje cenzure in tudi drugih omejitev anonimnosti ter svobode interneta, a brez ozaveščenih uporabnikov lahko tehnološka manjšina poskrbi predvsem zase – kar ji gre odlično, saj se že od samih začetkov drži načela delitve znanja, ter drugih prvin hekerske etike.

—————————–

Več na: Anonymous: final boss of the Internet?

, , , , , , ,

9 komentarjev

Prva ljudska svetovna informacijska vojna

Ko je John Perry Barlow, ustanovitelj Electronic Frontier Foundation-a, organizacije za zaščito svobode govora na internetu, davnega leta 1996 razglasil neodvisnost interneta so se mu mnogi smejali ob vsem krhanju svobode in avtonomnosti interneta, ki so jo agresivno omejevale vlade in poslovni svet, seveda z veliko pomočjo nerazglednih uporabnikov. V skoraj petnajstih letih so se idealizmi, s katerim je pričel Barlow svojo listino neodvisnosti spremenili:

“Vlade industrijskega sveta, vi trudni velikani iz jekla in mesa, prihajam iz Kiberprostora, novega domovanja uma. V imenu prihodnosti prosim vas iz preteklosti, da nas pustite na miru. Niste dobrodošli med nami. Nimate suverenosti, kjer se zbiramo.”

(John Perry Barlow)

Danes je svobodo, ki jo je odprl internet, potrebno braniti in razširjati na najbolj domiselne, tehnološke, pravne, ekonomske in tudi idejne načine in dokler na tem področju kar vre od zamisli, je treba napade na internet videti tudi v luči reakcij na njih. Vsak potisk v nadzor centralističnih elit ima namreč nepričakovan protiudarec. Kot je zgodovina že neštetokrati to pokazala, se zgodba ponavlja tudi pri Wikileaks. Kje je namreč začetek njihovega obstoja? Še preden so namreč odprli svojo spletno stran leta 2006, naj bi že imeli na voljo več kot milijon tajnih dokumentov. Julian Assange v New Yorkery-u razloži, da so te dokumente prestregli nenamenoma iz omrežja Tor, ki so ga uporabljali kitajski hekerji za anonimno pošiljanje datotek, katere so ukradli svojim nasprotnikom. Čeprav so pozneje zanikali, da je to prava osnova za stran, saj je bilo od teh dokumentov objavljenih zgolj peščica, pa to ne spremeni dejstva, da se je projekt Tor pričel ravno z namenom povrniti anonimnost in svobodo nazaj internetu in to za najrazličnejše namene.

Anonymous, prva elektronska pehota globalne družbe proti elitam

Skupina Anonymous izvira iz kiber-anarhističnega slikovnega foruma 4chan, kjer se skozi leta zbrala in odcepila velika skupina najstnikov, hekerjev in gejmerjev, dobivajo pa pomoč tudi od starejših kolegov. Njihov način upora – ki je sicer kriminaliziran, a bi se ga dalo zagovarjati kot vrsto civilne nepokorščine – pa so predvsem DDoS napadi. Ti zaradi velike količine zahtev po podatkih preobremenijo strežnike in prva posledica je nedostopnost sistemov. To dosežejo tako, da združijo svoje računalnike in vse naenkrat usmerijo v svoje tarče. O botnetih sem hotel že pisati, saj so to velike zveri temnega interneta, ki bi jih morali tehnološki državljani poznati, pa jih srečam kaj malo takšnih.

Njihov sistem se imenuje LOIC (‘Low Orbital Ion Cannon’ – namišljeno orožje iz igre C&C) in je v bistvu program namenjen temu, da se priklopi na IRC kanal, kjer dobi navodila o trenutni tarči. Trenutno ga uporabljajo za napade imenovane ‘Operation Payback’, ki so nadaljevanje njihove podpore Pirate Bay-u.

Botnete uporabljajo kriminalne združbe že dolgo in njihovi niso prostovoljni, ampak so to okuženi računalniki, ki nerazgledanim uporabnikom delujejo ‘počasi’. Pred kratkim so začeli pozivati tudi vlade, naj si omislijo svoje takšno orožje. Kar pa je novega v tej epizodi, pa združevanje internetnih množic v prostovoljne botnete z namenom motenja elektronskega poslovanja družb, ki v njihovem pogledu ovirajo svoboden govor s tem, da onemogočajo Wikileaks.

Od vseh tarč, ki so jih od včeraj napadli je gotovo največji Mastercard, ki je že priznal, da so lahko moteni tudi plačilni sistemi in ne samo njihova komercialna spletna stran. Več o napadu so objavili pri netcraftu, kjer tudi priznavajo:

“Ko se vedno več podjetij se oddaljuje od Wikileaks, ne bi bili presenečeni, če bi videli dodatne napade v naslednjih dneh. Sočasni napadi na spletne portale plačilnega prometa MasterCard, Visa in PayPala bi imeli velik vpliv na spletne trgovce na drobno, zlasti še v času pred božičem.

Čeprav so DDoS napadi nezakoniti v večini držav, ima Operation Payback očitno zadostno število prostovoljcev, ki so pripravljeni prevzeti aktivno vlogo pri napadih, kot smo jih videli do zdaj. To je sila,  na katero je treba računati.”

To pa je gotovo posledica, ki je ni nihče pričakoval.

—————————–

Povezano:

So Wikileaks propagandni stroj?

Wikileaks, skrivne mreže in goli ljudje

Kavelj 22 elektronskega Velikega Brata

Islandija, kajmanski otok informacij

Posodobljeno:

(9.12, 14:00) Ko sem že ravno začel z JP Barlowom, tudi sam je objavil spodnje sporočilo, čeprav DDoS napadov ne podpira, pa pravi, da si lahko še vedno del te skupine, tudi če se ne strinjaš z vsemi njihovimi dejanji:

“Prva resna info-vojna se je zdaj pričela. Bojno polje so Wikileaks. Vi ste čete vojakov.”
(20.12) Tudi Richard Stallman je objavil svoj pogled na napade! Dober prispevek.

, , , , , , ,

13 komentarjev

Wikileaks, skrivne mreže in goli ljudje

Razcep, ki zdaj jasno sveti

Po štirih letih delovanja, Wikileaks objavijo tako odmevne dokumente, da zve za njih ves svet. Zdaj, ko imajo prepoznavnost in je o njih ali razkritih dokumentih objavljen en članek na dve minuti, je prav, da med drugim razmislimo tudi o zelo zanimivem in velikem razcepu v sodobnem dojemanju zasebnosti ter transparentnosti, na katerega so pokazali s svojimi objavami.

Po napovedih Orwela smo resnično razvili neko vrsto Velikega brata, v katerem sodelujemo prostovoljno in tudi nezavestno. Prostovoljni odnos ljudi do svoje zasebnosti je narativo dojemanja le-te pripeljal do stopnje, da CEO Googla, Eric Schmidt, lahko resno izjavi, da če imate nekaj, za kar nočete, da bi drugi vedeli, mogoče tega ne bi smeli početi. Eric Schmidt tu govori seveda kot fizična oseba, čeprav je predstavnik Googla Inc., pravne osebe. Prav v obeh njegovih vlogah pa se pojavlja ta razcep, o katerem je še pretežko misliti v medijih, ter posledično družbi, čeprav se simptomi tega izmikanja kažejo v vedno pogostejših izpadih javne jeze.

Povezana omrežja in skrivne družbe

Tudi v Sloveniji smo doživeli svoj delež kontroverznih razkritij o raznih poslovnih, političnih in mafijskih omrežij, ki še vedno pretresajo državo. Julian Assange, ustanovitelj Wikileaks, je v svojem eseju ‘Vladanje kot zarota‘, že 3. decembra 2006 (Conspiracy as Governance)  predstavil možnost analize in spremembe vladajočih konspirativnih omrežij. V ta namen je uporabil vizualno orodje, ki so ga za preučevanja terorizma za ameriško vlado naredili matematiki, imenovano ‘povezani grafi‘.

Zarota je definirana kot tajen dogovor, načrt za napredovanje agende povezanih ljudi, ponavadi v škodo drugih. Zanima nas zaradi krivice, ki jo povzroča med ljudmi, saj nepopravljena krivica v družbi kaže njeno razvitost in loči slabe od dobrih družb. Avtoritativni režimi vedno proizvajajo krivico in s tem odpor. Še posebej pa takšni režimi povzročajo odpor, če so razkriti njihovi načrti, zaradi katerega so jih prisiljeni skrivati. Za Assanga je to dovolj, da jih lahko opredelimo kot konspirativne.

Njegova ost leti v neokorporativne avtoritativne režime, saj je kot mnogi vplivni ljudje pred njim prepoznal vladavino v senci, o kateri govori tudi citat s katerim se prične esej:

“Za dozdevno vlado sedi ustoličena nevidna vlada, ki ni dolžna nobene zvestobe in ne priznava nobene odgovornosti ljudem. Uničiti to nevidno vlado, oskruniti to brezbožno zvezo med pokvarjenim poslovnim svetom in pokvarjeno politiko, je prva naloga državništva.”

(Theodore Roosevelt)

To je svet za nevidno zaveso medijskega poročanja in javnega ogorčenja. To je svet o katerem je govoril John F. Kennedy, ko je opozarjal

“Že sama beseda ”tajnost” je odvratna v svobodni in odprti družbi; in mi smo kot ljudje po naravi in zgodovinsko nasprotovali skrivnim družbam, tajnim zaobljubam in tajnim postopkom. Že dolgo nazaj smo se odločili, da nevarnosti prekomernega in neupravičenega prikrivanja pomembnih dejstev močno prevladujejo nad nevarnostmi, ki jih navajajo za njihovo utemeljitev”

Seveda je govor takrat veljal Sovjetski zvezi, a kar je zanimivo mimogrede je, kako je današnji svet uspel subverzirati nasprotja, ki jih navaja:

“Po vsem svetu smo soočeni z monolitno in brezobzirno zaroto, ki temelji na prikritih načinih širjenja svojega vpliva – na infiltraciji namesto [vojaški] invaziji, na prevratu namesto volitev, na ustrahovanju namesto svobodni izbiri, na gverilcih ponoči, namesto vojske podnevi. Gre za sistem, ki je vpoklical izjemne človeške in materialne vire v gradnjo tesno povezanega, visoko zmogljivega stroja, ki združuje vojaške, diplomatske, obveščevalne, ekonomske, znanstvene in politične operacije.”

Kar pa se trudijo pri Wikileaks pa je nasprotovanje tej zaroti, saj so:

Njegove priprave [..] očem skrite in ne objavljene. Njegove napake so pokopane in niso na naslovnicah. Njegovi disidenti so utišani in ne hvaljeni. Noben strošek ni vprašljiv, nobena govorica ni natisnjena, nobena skrivnost ni razkrita. “

(John F. Kennedy) Preberi preostanek objave »

, , , , , , , , ,

4 komentarjev

Cepiva

CepivaCepiva in cepljenje imajo dolgo ter bogato zgodovino. Od najzgodnejših oblik razvitih na Kitajskem 200 pr. n. št., preko Ayurvedskih tekstov, do prvih množičnih obveznih cepljenj začenši z letom 1840. Bila so blagoslov iz nebes in vsaj do odkritja penicilina edino ‘orodje bogov’. Shots in the Dark, dokumentarec Line B. Moreco raziskuje množično zlorabo cepiv, ki so pripeljala tako daleč, da imamo večjo paniko pred cepivom prašičje gripe, kot pred samo prašičjo gripo. Starši otrok z avtizmom in drugimi nevrološkimi motnjami že dolgo zahtevajo prepoved uporabe Živega srebraThiomersala v cepivih, saj moderni dojenčki dobijo prve doze že nekaj ur po rojstvu, kar samo naznanja nadaljnje ‘koktajle’ mešanic, ki še sledijo in nekateri otroci tega ne preživijo brez trajnih posledic.

autism alarm

Na žalost je v ‘živo’ samo prikolica na spodnji povezavi, ima pa hudourniška (torrent) mreža trenutno žive sejalce.

K L I K : Shots in the Dark

Cepiva ————————–
POSODOBITEV:


Zelo informativen članek ima tudi kottke: How the H1N1 vaccine is made.

, , , ,

Brez komentarjev

Ogljikova zveza – The Carbon Connection

Kako opravičimo svoje onesnaževanje doma v daljni Braziliji

Film predstavi pogled na industrijsko onesnaževanje iz dveh zornih kotov. Pri obeh pa trpi lokalno prebivalstvo, saj s projekti opravičevanja tega onesnaževanja na globalnem trgu ogljika, ki ga že dolgo napihujemo po Kjotskem in drugih sporazumih, tako navidezno umivamo korporativno slabo vest z dvojno dozo škode.

Balone pomaga ustvarjati kreativno računovodstvo, obstajajo pa tudi realni projekti, kot je sajenje plantaž evkaliptusa. Te potrebujejo za nadaljnjo prodajo ‘odpustkov’, ki jih kupujejo ‘poredne ali zlobne’ pravne osebe na globalnem trgu ogljika, da lahko potem čezmerno onesnažujejo doma, saj so vendar kupili hektarje evkaliptusov, ki ‘pijejo’ CO2 skupaj z vso vodo tistega področja, tako da je lokalno prebivalstvo skoraj v celoti odvisno od pripeljane vode ter redkih vodnjakov. Da bi bila merica polna pa bomo te ‘odpustke’ menda kmalu plačevali tudi v Sloveniji, tako fizične osebe kot obrtniki.

K L I K : Ogljikova zveza – The Carbon Connection

————————–
POSODOBITEV:
Golden eye je na Slo-techu opozoril na – Annie Leonard: The Story of Cap & Trade – celovita predstavitev z argumenti proti končnemu finančnemu mehurčku.

, , , ,

Brez komentarjev

Zelena prihodnost je novogovor naftnega vrha

Ali zakaj je vrhunec vse nafte kar je je kdajkoli obstajalo del strojegradnje finančne krize?

preostale nafte, oil peak, exponential growth Diagram profesorja Maria Iona predstavlja grobo oceno porabe nafte pri letni rasti 7 odstotkov v končnem prostoru od leta 1930 naprej. Pri tej rasti se poraba podvoji v desetih letih, kar v eksponentnem računu nenehne rasti pomeni, da je za en sam cikel podvojitve potrebna večja količina, kot je je bilo porabljeno vse skupaj do tedaj. In pri eksponentnem računu rasti je zadnji cikel podvojitve logično večji kot vsa njegova zgodovina. To mogoče razloži vso gonjo “drill, baybe drill” mentalitete, da prej kot porabimo vse, bolje bo, saj je abruptni konec nekaj, kar lahko razumemo tudi na osebnem nivoju, namreč kot ključni katalizator spremembe.

In to je ena izmed zamolčanih resnic, kajti razen podražitev dejanskega kartela na ”prostem trgu”OPECa, ki so upočasnile to letno rast porabe nafte – smo zdaj na globalnem vrhu Hubbertove zvončaste krivulje porabe nafte, v vrhu porabe vse nafte v zgodovini planeta in decembra se svet v Koebenhavnu začne pripravljati na ”nizkoogljično družbo”, kar je le evfemizem za nezmožnost dohajanja osnovne aritmetične zakonitosti na končnem planetu ali z drugimi besedami nično ali negativno rastjo.

mad maxTe besede pa so neizrekljive v sodobni ideologiji kapitalizma rasti katerega sanje temeljijo ravno na predpostavkah ‘’stabilne” rasti v neskončnost, kar se v Mad Maxovem stilu lahko vsem pokaže kot debela laž. Kakšen bo torej nizkoogljičen svet? Klici po drugih meritvah napredka, kot je BDP so točno to, zavedanje, da smo v zadnjem in pol obrata ali manj pred novim svetom drugačnih vrednot izhajajoč iz starega ”prijatelja” ljudi – pomanjkanja, tokrat energije v svetu molekularno ustrojenem na nafti, alkimiji genocidnega dvajsetega stoletja.

V pričujočem videu Dr. Albert A. Bartlett v petem delu svoje predstavitve z naslovom “Arithmetic, Population, and Energy” opisuje ravnanje medijev, politikov, znanstvenikov in korporacij ob energetski krizi v sedemdesetih letih in lekcije o tem za sedanjo krizo. V kolikor je prihodnost do zvezd, je gre velik del gotovo z roko v roki s pripoznanjem obstoja pomanjkanja v času, navkljub iluziji družbe (cenenega) izobilja.
YouTube slika preogleda

Poglej vse od prvega dela dalje…

————————–
POSODOBITEV:
Celo Paul Krugman se strinja, da je cena nafte pokazatelj fundamentalnih mankov: The Oil Bubble Controversy, Revisited

Preberi preostanek objave »

, , , ,

Brez komentarjev

Tvoje bogastvo me ne siromaši

Ali pač?

mdlclsAmerika, 1950ta, tik pred revolucijo, ki je izpljunila našo generacijo hudourniških sprememb, je imela nekaj, kar ji še danes zavida preostali svet – le da je to skozi trike in ukane ekonomije postalo le še zapufan videz – srednji razred.

V umazanih igrah z drugo supersilo so sicer skušali oblikovati svet po svoji podobi, a za tem je vsaj stalo razumevanje, da za stabilno demokracijo potrebuješ močan srednji razred – danes pa je vodilno razumevanje razvoja življenje na kredo. ‘Money makes money’ in v ta samoploditveni cikel nihče noče dvomit.

Ideologi vampirskega kapitalizma so uspeli zaploditi slepo vero v John Nashovo shizofreno teorijo iger – zavestnega boja vsakega proti vsakem – v vsa pojmovanja družbe in s tem utirili debato o družbi zgolj v strah/spoštovanje pred komunizmom/kapitalizmom*. V svoji vnemi idividualizacije pa so pozabili na temelje in zato npr. ne morejo zmagati ne v Afganistanu ne v razvitem svetu, ker korporacije in njihovi politični psi pozabljajo zakone skupnosti. Kar gradi družbo in korporacije smo ljudje in ne pravne osebe matematičnih enačb, ki lahko imajo poljubne temelje. Talibani zmagujejo, ker ponujajo javne storitve in gradijo družbo. Dokler jim ni zmanjkalo trikov za opeharjanje srednjega razreda, ki so ga vsepovsod zadolžili do zgodovinskih ravni, so pri nas navidez zmagovali bogati.

V proslavljanju pokeraškega značaja akumulacije kapitala smo spregledali kaj zares pomeni baraba proti barabi. Znanost izkoriščanja je postala seksi lisica, ki preko neverjetnega skoka krepi in bogati vso družbo ali ‘Trickle down theory’, kot so jo popularizirali. Samo breztemeljen um* lahko poučuje kaj takšnega. Več ljudi uide agitpopu marketinga in mita individualizacije, bolje bomo ravnali drug z drugim. Turbo ni samo glasba, so tudi ideologije.

Sarah Silverman: Sell The Vatican, Feed The World YouTube slika preogleda Preberi preostanek objave »

, , , , ,

Brez komentarjev

Matrica, a z denarjem

the world of high-speed tradingSuperračunalniki v globalni bitki eden proti drugemu, v igri velikih vložkov, v napadih in protinapadih predatorskih algoritmov, ki vlečejo mreže v informacijskem toku in tekmujejo med seboj v milisekundah, da bi pridobili prednost pred tekmeci. Sliši se kot Hollywodska fikcija, a je zgolj povprečen trgovalni dan na borzah.

Jon Stokes je za arstechnico pripravil zanimiv članek o visoko-frekvenčnem trgovanju – HFT (“high-frequency trading“) o čemer se ne sliši pogosto. Junija še največ, ko naj bi osumljeni Sergey Aleynikov gigantu HFT trfa, Goldman Sachsu, ukradel strogo varovano izvorno kodo njihovih trgovalnih programov.

Beri članek naprej…

Cepiva ————————–

POSODOBITEV: Tudi Daily show je pred kratkim naredil svojevrstno predstavitev HFT trga.

in posodovitev 2:

The Alchemists of Wall Street

YouTube slika preogleda

Preberi preostanek objave »

, , , , ,

Brez komentarjev

Geithnerjeva skrivnost ali kako ima 5 bank za talca ves svet

Zaupanje V nadaljevanju sledenja izgubljenih milijard, ki jih požira Wall Street, zvezda prejšnjega članka “Najbolje banko oropaš, da si lastnik ene“, Timothy Franz Geither, ala minister za zakladništvo v ZDA, spet nastopa kot povzročitelj in rešitelj – akter in antistrup finančne krize. Njegov načrt PPPIP (‘Public-Private Partnership Investment Program‘), ponujena miljardna rešitev lomečega se status quo-ja političnega ‘hrabrega novega sveta‘, razgalja pohoto in zaslepljenost zavesti vseh nas.

Populistično rečeno imamo na eni strani moderne Marije Antoinette, ki brez kančka slabe vesti ali zavedanja razlagajo, da njihovo prekomerno trošenje koristi vsem ostalim (tudi planetu?)  (npr. LTH menedžer izjavi delavcem, da se pregreši in na mah zapravi 500€ v trgovini); in na drugi strani tiste njene tlačane brez potice, ki so v status quoju in sprijaznjeni s svojo omejenostjo, v materialnosti, v zavesti in v duši. Status quo pa vendarle obstaja zgolj do velike stiske vsaj na prvi, materialni ravni in zdaj se soočamo s posledicam odpovedi sistema izkoriščanja, kjer tujci delajo za 400 evrokreditov, da lahko lokalni japiji prodajajo stanovanja za stotisočev kreditov in ”future is so bright, we got to wear shades” plašnic pred pravim svetom. Kako pa je do tega prišlo? Sledi denarju.

Beri naprej…

Preberi preostanek objave »

, , , ,

2 komentarjev