Objave z Tagi parameterizacija orwela

Wikiuporniki

Krasen dokumentarec švedske televizije, sicer še v grobi montaži:

Wikirebels

In še članek s poanto, zaradi katere imamo zdaj še openleaks:

Julian Assange ni tako pomemben. Ne mu dati Nobelove nagrade. Ne ga demonizirati. Ne postavljajte se v solidarnost za nekom, ki je mogoče ali pa tudi ni serijski posiljevalec. Ne zahtevajte obsodbe nekoga, ki je samo obtožen in ga moramo obravnavati kot nedolžnega, dokler ni obsojen.  Zahtevajte pravico zanj — in ne se pretvarjati, da veste kaj to je, razen če ste eden izmed treh ljudi, ki to ve — samo ne pasti v past razmišljanja, da  ima njegova obsodba na dolgi rok veliko opraviti z resnično pomembnimi vprašanji, ki so jih objave Wikileaks spravile na površje. Ne naredite ga pomembnejšega kot je.

[...] točno zato, ker je Assange in Wikileaks relativno nepomemben (v primerjavi z gigantskim škandalom anti-demokratične varnostne države v kateri zdaj živimo) so ga mediji naredili v super-zvezdo in poskušali narediti vso zgodbo o Wikileaks in eni sami ekscentrični ter zanimivi osebnosti, kot pa o vladi ZDA in njihovih dejanjih kot sistemu. Bolj kot se usmerjamo nanj – in sam se prispeval k temu, zato hočem napisati to — bolj jemljemo pozornost stran od resnične zgodbe, substance stvari, ki so jih Wikileaks razkrili.
[...] Po drugi strani, če je vse kar naredimo to, da gledamo Assanga samega — kar od nas hoče večina medijev — pademo v past, ki so jo pripravili za nas. Če ekskluzivno moraliziramo o Wikileaks in Julianu Assangu, ne opravljamo svojih moralnih dolžnosti kot državljani in kot človekška bitja. Naše delo je gledanje ljudi, ki imajo moč in poskušati zagotoviti, da ti ljudje te moči ne uporabljajo napačno.
—————————–

Povezano:

Anonymous – zadnji šef interneta

Prva ljudska svetovna informacijska vojna

So Wikileaks propagandni stroj?

Wikileaks, skrivne mreže in goli ljudje

Kavelj 22 elektronskega Velikega Brata

Islandija, kajmanski otok informacij

Zdaj že legendaren video: Wikileaks vs The Pentagon - Rap News

, , , , , ,

1 komentar

So Wikileaks propagandni stroj?

To leto bo na tem blogu zaznamovano z Wikileaks. Šestnajst odstotkov medijev prejšnji teden so zasedli Wikileaks. Člankov je pravzaprav že preveč in bodo kmalu utrudili ljudi. Dokler nas vprašanja še vznemirjanjo – pa v Sloveniji zaenkrat za potrebe hitrih novic nekritično povzemamo tuje korporativne vire. Tudi tu bom storil podobno, a zgolj zaradi visoke kvalitete članka z istim naslovom, ki ga je objavil Andrew Gavin Marshall na globalresearch.ca, kjer trezno obravnava spine, ki smo jim priča ob tem neverjetnem zanimanju javnosti za ta fenomen.

V povzetku lahko interpretacije na objave diplomatskih dokumentov strnemo v pet kategorij:

 Obstajajo tisti, ki sprejemajo kar Wikileaks objavijo kot nominalno vrednost na prvi pogled oz. prvo žogo, predvsem zaradi zavajajočih navedb dokumentov, kot jih predstavljajo v korporacijskih medijih.

 Obstajajo tisti, ki objave vidijo kot avtentične listine, ki preprosto potrebujejo primerno razlago in analizo.

 Potem so tu tisti, med katerimi je večina alternativnih medijev, ki pristopajo k njim previdno in s sumom.

In obstajajo tisti, ki dokumente preprosto razveljavijo kot “psy-op“, namenjen točno določenim narodom, kot ustreza ameriški zunanji politiki.

* Končno so tu še tisti, ki obžalujejo objavo kot “izdajstvo” ali grožnjo “varnosti”. Preberi preostanek objave »

, , ,

4 komentarjev

Wikileaks, skrivne mreže in goli ljudje

Razcep, ki zdaj jasno sveti

Po štirih letih delovanja, Wikileaks objavijo tako odmevne dokumente, da zve za njih ves svet. Zdaj, ko imajo prepoznavnost in je o njih ali razkritih dokumentih objavljen en članek na dve minuti, je prav, da med drugim razmislimo tudi o zelo zanimivem in velikem razcepu v sodobnem dojemanju zasebnosti ter transparentnosti, na katerega so pokazali s svojimi objavami.

Po napovedih Orwela smo resnično razvili neko vrsto Velikega brata, v katerem sodelujemo prostovoljno in tudi nezavestno. Prostovoljni odnos ljudi do svoje zasebnosti je narativo dojemanja le-te pripeljal do stopnje, da CEO Googla, Eric Schmidt, lahko resno izjavi, da če imate nekaj, za kar nočete, da bi drugi vedeli, mogoče tega ne bi smeli početi. Eric Schmidt tu govori seveda kot fizična oseba, čeprav je predstavnik Googla Inc., pravne osebe. Prav v obeh njegovih vlogah pa se pojavlja ta razcep, o katerem je še pretežko misliti v medijih, ter posledično družbi, čeprav se simptomi tega izmikanja kažejo v vedno pogostejših izpadih javne jeze.

Povezana omrežja in skrivne družbe

Tudi v Sloveniji smo doživeli svoj delež kontroverznih razkritij o raznih poslovnih, političnih in mafijskih omrežij, ki še vedno pretresajo državo. Julian Assange, ustanovitelj Wikileaks, je v svojem eseju ‘Vladanje kot zarota‘, že 3. decembra 2006 (Conspiracy as Governance)  predstavil možnost analize in spremembe vladajočih konspirativnih omrežij. V ta namen je uporabil vizualno orodje, ki so ga za preučevanja terorizma za ameriško vlado naredili matematiki, imenovano ‘povezani grafi‘.

Zarota je definirana kot tajen dogovor, načrt za napredovanje agende povezanih ljudi, ponavadi v škodo drugih. Zanima nas zaradi krivice, ki jo povzroča med ljudmi, saj nepopravljena krivica v družbi kaže njeno razvitost in loči slabe od dobrih družb. Avtoritativni režimi vedno proizvajajo krivico in s tem odpor. Še posebej pa takšni režimi povzročajo odpor, če so razkriti njihovi načrti, zaradi katerega so jih prisiljeni skrivati. Za Assanga je to dovolj, da jih lahko opredelimo kot konspirativne.

Njegova ost leti v neokorporativne avtoritativne režime, saj je kot mnogi vplivni ljudje pred njim prepoznal vladavino v senci, o kateri govori tudi citat s katerim se prične esej:

“Za dozdevno vlado sedi ustoličena nevidna vlada, ki ni dolžna nobene zvestobe in ne priznava nobene odgovornosti ljudem. Uničiti to nevidno vlado, oskruniti to brezbožno zvezo med pokvarjenim poslovnim svetom in pokvarjeno politiko, je prva naloga državništva.”

(Theodore Roosevelt)

To je svet za nevidno zaveso medijskega poročanja in javnega ogorčenja. To je svet o katerem je govoril John F. Kennedy, ko je opozarjal

“Že sama beseda ”tajnost” je odvratna v svobodni in odprti družbi; in mi smo kot ljudje po naravi in zgodovinsko nasprotovali skrivnim družbam, tajnim zaobljubam in tajnim postopkom. Že dolgo nazaj smo se odločili, da nevarnosti prekomernega in neupravičenega prikrivanja pomembnih dejstev močno prevladujejo nad nevarnostmi, ki jih navajajo za njihovo utemeljitev”

Seveda je govor takrat veljal Sovjetski zvezi, a kar je zanimivo mimogrede je, kako je današnji svet uspel subverzirati nasprotja, ki jih navaja:

“Po vsem svetu smo soočeni z monolitno in brezobzirno zaroto, ki temelji na prikritih načinih širjenja svojega vpliva – na infiltraciji namesto [vojaški] invaziji, na prevratu namesto volitev, na ustrahovanju namesto svobodni izbiri, na gverilcih ponoči, namesto vojske podnevi. Gre za sistem, ki je vpoklical izjemne človeške in materialne vire v gradnjo tesno povezanega, visoko zmogljivega stroja, ki združuje vojaške, diplomatske, obveščevalne, ekonomske, znanstvene in politične operacije.”

Kar pa se trudijo pri Wikileaks pa je nasprotovanje tej zaroti, saj so:

Njegove priprave [..] očem skrite in ne objavljene. Njegove napake so pokopane in niso na naslovnicah. Njegovi disidenti so utišani in ne hvaljeni. Noben strošek ni vprašljiv, nobena govorica ni natisnjena, nobena skrivnost ni razkrita. “

(John F. Kennedy) Preberi preostanek objave »

, , , , , , , , ,

4 komentarjev

Moderno mleko

Ste že slišali kdaj, da so komu ali vam predlagali, da za nekaj časa prenehate z uživanjem mleka, še posebej, če imate astmatične, alergijske ali kakšne druge simptome? Ali celo, da odrasli ljudje izgubijo encim za prebavljanje mleka, zato se morajo sčasoma odreči svojim najljubšim sirom? In da tega encima naj ne bi imeli celotni narodi?

Kaj pa pasterizacija, homogenizacija in UHT dobrote? Zvenijo prepoznavno, Pasteur je ugotovil, da z dovajanjem toplote uničuje bakterije, kar je v moderni tovarni potrebno povsod tam, kjer se ukvarjajo s hrano za ljudi. Še posebej zaradi dejstva, da so kravam odvzeli okolje in ga nadomestili z ‘nadzorovanim’ bakteriološkim zverinjakom in orodje kontrole so prvenstveno antibiotiki, ki pa bakterije pobijajo nediskriminatorno, dobre in slabe, ter tako zlomijo fermentacijo mleka v prebavilih krav. Tu se verjetno začnejo hormonske terapije. In zato so v blatu in posledično v mleku pogosto prisotni človeku nevarni patogeni. Potem jih dodatno skuhajo in se tako približajo želenemu preštevku še živečih bakterij. UHT, ultra visoka temperatura je postopek, pri katerem mleko hitro zagrejejo na 135°C in po dveh sekundah ohladijo, ter tako dobijo veliko mrtvih bakterij.

S homogenizacijo zabetonirajo proces proizvodnje modernega mleka s tem, ko maščobne molekule razbijejo na enzime, ter druge podcelične entitete skupaj s toksini mrtvih bakterij, ki potem sprožajo v nekaterih izmed nas histaminske odzive.

Več v sledečem videu: YouTube slika preogleda

, , , ,

2 komentarjev

Osebna izkaznica in Harry Willcock

iznakaznicaKer izhajamo iz totalitarnega režima se nam morda zdi čudno, da svetilnika demokracije, Združeno kraljestvo ter ZDA, nimata narodnega registra identitet kot pri nas. Zato pa ga s ’stopnjevanjem’ terorizma skušajo čimpreje priskrbeti že kar nekaj let. Ne vem kako smiselna je sploh lahko ta debata v Sloveniji, saj sem tu že večkrat spraševal ljudi kaj si mislijo o tem, da v Sloveniji nikdar nismo odpravili zakona, ki zapoveduje nošnjo osebne izkaznice. Spreminjali smo ga že najmanj dvakrat, pa je še vedno zagrožena kazen do 100.000 tolarjev, če je nimaš, ali je nočeš pokazati.

Tutsiji in Hutuji

Pred kolonizacijo Belgijcev so Tutsiji in Hutujci živeli mirno kmetijsko življenje in počasi širili svojo državo, proto-Ruando. Tutsiji so bili hierarhično organizirani z Mwamijem, polbožjim kraljem, na vrhu, ki je skrbel za blaginjo ter bil zadnji arbiter v državi. Kljub fiziološki razliki dveh narodnostih so jo Ruandčani znali presegati kulturno, saj je le količina živine odločala o družbeni poziciji in posledično tudi o poimenovanju Tutsi ali Hutu. Ta fluidnost med družbenima statusoma se je končala s prihodom Belgijcev, ki so pod vplivi evgenike dali vso moč Tutsijem. Izmerili so jim lobanje, ter jih zaradi svetle kože pripoznali kot sorodnejše belcem. Mejo narodnosti pa so zacementirali leta 1931, ko so vsem podelili etnično identifikacijsko karto, ki je vsakogar legalno definirala kot Hutu ali Tutsi.

Luciferjev efekt je terjal, da so Tutsiji pričeli verjeti podeljenemu in superiornemu narodnemu statusu ter izkoriščati svojo moč nad Hutuji. Vse do 6. aprila 1994, ko je strmoglavilo letalo s kar dvema Hutujskima predsednikoma – Rwande in Burundija – kar je bil začetek grozljivo učinkovitega genocida nad Tutsiji. Tako učinkovit pa je bil tudi zaradi zapovedanih etničnih osebnih izkaznic, saj jih je zahtevala vsaka cestna blokada in Tutsi je pomenilo mrtev. V sto dneh jim je uspelo umoriti milijon Tutsijev.

Nacisti, IBM in Churchill

Na drugi strani pa je ‘Veliki modri’ sokriv koncentracijskih taborišč in še dobro da je zgolj pravna oseba brez vesti. Njihovi računalniki so namreč omogočili životarjenje in izkoriščanje ter umiranje internirancev, saj so vsi imeli svojo serijsko številko, torej nekakšno koncentracijsko osebno iznakaznico, ki je določala vse od hrane, dela, statusa…

Istočasno je v Združenem kraljestvu Winston Churchill javno obžaloval, da so vojni zakoni odnesli osebne svoboščine ter prinesli identitetno izkaznico, za katero je obljubil, da bo odpravljena takoj po vojni. Pa ni bila, saj je izgubil volitve, laburisti pa se jim niso odpovedali. Dokler ni prišel Harry Willcock. Policaji so osebne zahtevali od naključnih ljudi in leta 1950 so jo zahtevali tudi od Harrya, ki pa jim je povedal, da verjame v svobodo in jim ni hotel pokazati svoje izkaznice. Seveda so ga takoj aretirali in postal je narodni heroj, saj je mnogo ljudi sovražilo izkaznice. Na koncu mu je zadnji sodnik v deželi dal prav. “Zahtevati osebno izkaznico od vsakega in vsakogar je spremenilo poštene državljane v kriminalce.”

from Taking liberties away since 1997: YouTube slika preogleda

Primeri preteklosti so strašljivi, tehnologije prihodnosti že skoraj tu, hkrati pa je zasebnost samo še prostovoljna iluzija anonimneža v množici. Vedno znova smo priče neverjetnim vdorom v osebne podatke, ki tvorijo korenine naše zasebnosti. Arstechnica npr. priča o mejah uspešnosti anonimiziranja podatkov na več primerih – od guvernerjevih zdravniških podatkov, do zadostnosti treh unikatnih kvalifikatorjev za identifikacijo vsakogar v ZDA, legalno seveda – ZIP koda, rojstni datum in spol. In strašljivo je to, da debata o smiselnosti zasebnosti postaja utemeljena, ne zaradi paranoičnih klicev politikov o strahu terorizma, pač pa zaradi prostovoljne predaje vse naše zasebnosti tehnologiji. Mogoče smo že zaradi količine prostovoljnih facebookov, flikrov, ter blogov seveda, tako intimni in kamot tudi z nadzornimi kamerami in GPSi v avtih ter tulifonih? Kdo bo naš Harry Willcock in a ga bomo sploh sposobni videti?

, , , ,

Brez komentarjev

Strahovi vladanja

BilderbergAteistek se na svojem blogu sprašuje čemu medijski molk ob srečanju Bilderbergove skupine prejšnji teden in bf odkomentira s slikico Forbesa, da je Slovenija na častnem prvem mestu na svetu po obdavčenosti in da ‘levaki molčijo o Sloveniji’. In ima čisto prav, ko omenja možnost zameglitve realnih problemov v najglasnejših teorijah zarote, a obenem je to splošna razgledanost in bilderbergova srečanja se res odvijajo, a so napahana s strahovi in paranojami nečesa kar že obstaja, globalnega vladanja. Nima pa prav, ko zarezo problema vidi zgolj v politični delitvi na empirajzarje in racionalajzarje, saj je tudi takšno dejanje hlapčevsko. V modernem svetu imajo ljudje različne strahove vladanja, ki jih delijo v različne skupine, ampak mržnje, ki izhajajo v projekcijah teh skupin druga na drugo, so patološkega značaja in spodbujane s strani politike in medijev.

Strahovi vladanja pa so trije: Big goverment, Big business in Big labor, torej velika vlada, velike korporacije in veliki sindikati. Te strahove si je politika prisvojila in ukrivila s populistično debato v kakofonijo idej, ki smo jim priča danes. Dokler je bilo stanje gospodarstva dobro in energetska kriza še ni pritiskala na svet so s floskulami o ‘Small business‘ – podjetništvu, lahko privabljali volilce in jih grobo delili na dva okusa, zdaj pa so potrebni že drugačni prijemi. Največji primer je črni Obama, ki je kanaliziral ogromne energije volilcev in jih posedel nazaj pred teveje in računalnike, ko so po osmih letih bili že na ulicah. Podobno se dogaja v Sloveniji, le da je to ob vsem strupu in gnevu na krajih izmenjave javnega mnenja težko videti.

, , , , ,

Brez komentarjev

Ameriški gulag

American gulagČe vam zdaj ni jasno kakšen človek je Barack Obama, potem je malo upanja. Drugi dan svojega predsedništva je z veliko simbolično močjo ‘zaprl‘ GITMO oz. Guantanamo bay in veliko je že storil do včeraj, ko je naznanil gradnjo vzporednega pravnega redu za ‘preventivni neskončni pripor‘, poimenovanega ‘Prolonged detention‘, ki bo uzakonil preventivni pripor za nedoločen čas. Teroristično Manjšinsko poročilo torej. Za kontrast pa smo v vmesnih mesecih doživeli tudi prvi intervju z nekom, ki je še v GITMu, Mohammed el Gharanijem. Še preden je Obama preimenoval ‘Enemy combatant‘ v ‘Prolonged detention‘, je sodnik januarja letos za el Gharanija razveljavil to obtožbo in ukazal njegov takojšen izpust. Poslali naj bi ga v Čad, čeprav je Saudijec. Mogoče zato, ker je bil el Gharani star komaj 14 let, ko so ga sedem let nazaj prijeli s ponarejenim potnim listom v Pakistanu in obtožili, da je kot 12 letnik načrtoval teroristični napad. Izpuščen še vedno ni bil, nihče ga noče in od včeraj kaže še slabše. Morda ne zanj, a Obama je včeraj spregovoril, da njihova ustava ne dovoli ‘preventivnega neskončnega pripora‘ s strani enega človeka, ampak več ljudi, zato bo vpletel sodnike in politike. Kot da se iz drugega njegovega velikega simboličnega dejanja – zavrnitve mučenja – niso naučili prav nič. Tudi več ljudi lahko deluje skrivoma in antikrista terorizma Khalid Sheikh Mohammeda so v skoraj dvestokratnih utapljanjih politično motivirano spraševali predvsem po povezavah Iraka in Al kajde za upravičenje ameriškega zdaj že 7 letnega juriša. Kaj ne bi še ‘preventivnoneskončnopriptih golootočanov‘, kakorkoli naj jih že kličejo po novem.

American gulag

Temne zaključne napovedi dokumentarca The Trap‘ – Pasti, Adama Curtisa, se v vedno bolj ekstremnih oblikah uresničujejo, skladno s prepričanji javnosti in politikov v nasilno širjenje negativne svobode. Katastrofe eksperimentov s šok terapijami zadnjih let jih le še utrdijo v zanikanju nezadostnosti modela negativne svobode, tako da so zmožni izpeljati in očitno uresničiti sklep, da pač potrebujemo še malo pomoči pozitivnega Manjšinska poročila pri doseganju naše negativne svobode

The Trap – 3 – We Will Force U 2 Be Free

http://video.google.com/videoplay?docid=-7581348588228662817

Koliko ta Obamin doublespeak daje teže paranoičnim strahovom najbolj glasnega konspirologa Alexa Jonesa, ki je s svojim zadnjim prispevkom pokazal jasne usmeritve prave politike nove ameriške administracije?

The Obama Deception

YouTube slika preogleda

, , ,

Brez komentarjev

Najbolje banko oropaš, da si lastnik ene

NindžaAli kam gredo vse te silne miljarde?

Lažniva posojila, ki naj bi bila ena izmed korenin današnjih težav v finančnem svetu, so odrezala velik del te peklenske pomaranče. Človeško izkušnjo ob njej doživljamo tudi pri nas v Sloveniji, na primer v nesorazmerju v prihodkih in njihovi porabi. Če pa so ta, tudi tako imenovana NINJA posojila (brez preverjanja prihodkov, službe ali prihrankov), sprožila to kotalečo se pomarančo, kakšne so številke? V resnici ne vemo in tudi ni iskrenega truda dokopati se do znanja kaj je šlo narobe. V paniki se raje skrivajo resnični podatki, če bi morda nadzorovan spust v kaos denarnih trgov uspel ponovno zagnati status quo eksponentnosti potrošniških ciklov. Nekaj podatkov pa je vseeno na voljo in za angleško nerazumevajoče naj povzamem pričanja prevečkrat neizgovorjenih dejstev v smiselnih povezavah William K. Blacka v sledečem intervjuju.

Beri naprej…

Preberi preostanek objave »

, , , , , ,

Brez komentarjev

Fašizem je zlitje korporacijske in državne moči

trumanin korporacijska ‘demokracija‘ je že od druge svetovne vojne vseprisotna (truman:), medtem ko politiki kradejo pozornost realnim, fizičnim osebam s polnimi usti praznih dejanj za ‘small business‘, temelju njihovih kampanj – pa nad-narodne pravne osebe kradejo vsemogoče lastniške pravice pravim, realnim ljudem..

kakofonija propagande in nezmožnost javnega soočenja z osnovnimi pojmi kaj smo kot družba (ker so tudi nosilci te debate, veliki mediji pod polito-korporacijskimi pritiski) bo že morala pripeljati cel krog do drugačne perspektive

Beri naprej…

Preberi preostanek objave »

, , , , ,

Brez komentarjev

Nacionalizirajmo trg izvedenih finančnih inštrumentov

in odplačajmo dolg.

Pred kratkim sem na mail dobil prezentacijo (kriza.pps), ki je z milijonsko lažjo skušala prepričati, da količine novega denarja, ki si jih sposojajo vlade, pomenijo 104 milijone dolarjev na posameznika. Pri 700 trilijonih/7miljardami je to resnično – a brez besedice milijonov – to je čisto prozorna prevara. Me je pa spomnil ta račun na en drug podoben izračun. Globalna vrednost trga izvedenih finančnih inštrumentov – to so vsa tista pozavarovanja kreditov in raznih drugih ‘kompleksnih’ finančnih ‘napovedi’, je od septembra 08, izbruha krize, zrastla iz 1144 trilijonov dolarjev do številke 1405 trilijonov, oz.

1405 trilijonov $ / 6700 milijonov ljudi = 209,701$ na prebivalca zemlje.

Kar se sliši veliko, še posebej ker smo vsi – od vlad, korporacij, do posameznikov globoko zadolženi. Kako velik je ta balon opisuje Tom Foremski v tem članku takoj po izbruhu krize. Izvemo, da je globalno premoženje realnega sektorja oz. globalni BDP, vreden komaj 50 trilijonov dolarjev, oz. 22x manj.

Beri naprej…

Preberi preostanek objave »

, , , , , ,

Brez komentarjev

Globalizacija pohlepa (maj 2005 in nov. 2003)

Včeraj sem našel dva starejša članka, ki se v teh viharnih časih, ko se vse trdno ruši, zdita še kako aktualna:

Bina sprašuje: globalizacija. kaj hudiča to sploh je? janes je reku, da so si tt pojm mediji zmislali.
Janes odgovarja:
Tri besede definirajo efekt globalizacije:

Fragmentacija

Izolacija

Strah

Mediji govorijo o prosti trgovini in posredno imajo prav, globalizacija so IMF, svetovna banka, Sporazumi kot so NAFTA ali FTAA… globalizacija je orodje moči za kontrolo delavstva…

Beri naprej…

Preberi preostanek objave »

, , , ,

Brez komentarjev

Global crisis corporate rebranding

Kaj vojne naredijo našim so-osebam, korporacijam in njihovem medijskem stvoru.

2gv95rd.jpgbegbau.jpg5xj1uu.jpgbijxxc.jpg

aoq9vl.jpg2vbv8et.jpg21cb2me.jpgfdehkm.jpg5y82z7.jpg2hd0gn8.jpg2v2xult.jpg35iua9u.jpgeg5mbr.jpg2dgru43.jpgt4wn53.jpg2n1dssm.jpgwpkp0.jpgav0i6a.jpgmlntxw.jpgmonsanto1.jpgmonsanto.jpg

, , ,

Brez komentarjev

Helloween, volitve in hekerska etika

blackboxOdprtokodne skupnosti koreninijo v hekerski kulturi. Le-ta jih še vedno oplaja in se razvija v širino. Da bi razumeli razvoj in številčnost te tehno kulture moramo poznati tudi sodoben razvoj družbenega odziva do svojega sorazmerno majhnega dela, ki ga predstavlja ta “tehno” družba. Obeti prihodnosti namreč narekujejo naj ne spregledamo nobenega dela geneze novega tipa družbe.

William GibsonIn prihodnost je tu, kot pravi William Gibson, le da še ni enakomerno porazdeljena.
Računalniki so predstavniki prostega pretoka informacij. Obenem pa utelešajo v sebi nadzor nad najmanjšim možnim parametrom. Današnje zelo potemnjeno razločanje – kjer je heker postal slabšalni termin na sodiščih, časopisih in pri zakonodajalcih, simbolizira strah družbe nadzora pred družbo prostih informacij. In odprta koda lahko razvozla ta antagonistični sklop lastnosti digitalne tehnologije, saj lahko ponudi uravnoteženo alternativo družbi nadzora.

Na primer, v ZDA že drugič potekajo digitalne volitve, kjer za volilcem ne ostane fizična, papirna sled, ampak le digitalne informacije. Programi, ki upravljajo volilno skrinjo, niso odprta koda in dostopni vsej zainteresirani javnosti. Vse pravice do tega programa ima zasebna družba, ki iz poslovne tajnosti ni nikoli pokazala izvorne kode svojih volilnih programov. Prav zaradi tega so pozneje prišla katastrofalna ‘negativna mnenja‘ o avtentičnosti rezultata volitev.

Program brez izvorne kode je tista “črna škatla” v katero vržemo banano in na drugi strani pade ven opica, pa nobeden ne ve zakaj. Črna luknja, ki jo definiramo od zunaj. In družba, ki se podaja v digitalizacijo si hoče lastiti odprte standarde, če noče fašističnega ustroja. Po drugi abstraktni liniji pa v 10 letih pričakujemo še revolucijo kvantnih računalnikov, ki bodo spremenili obličje horizontalnosti sveta še za kakšno magnitudo bolj, kot jo danes ukrivlja in obvladuje info-kripto-tehnologija.

Resnica, ki se namenoma izgublja v teh potemnitvah in preobratih je, da ta “orwelovska” tehnologija resnično deluje kot orodje nadzora le, če ji(m) dopustimo tako delovati. Hekerska kultura kaže upirajočo se stran zgodovine, kjer ni vprašanje ali nadzor ali ne, pač pa arhitektura. Vprašanje izostane zaradi same narave kibersvetov in sposobnosti parameterizacije skoraj česarkoli, tudi realni svet, zato je nadzor vgrajen v ta elektronski svet. Do leta 2000 so omejitve tehnologije še omogočale stopnjo anonimnosti na mrežah in to je hkrati katalizirale hekersko kulturo v najrazličnejše mite. Ki se jim je treba izogniti. Vedno bolj vsemogočne sposobnosti mašin prečunljive ljudi silijo v zlorabo arhitekture nadzora.

Tokrat brez videa, ampak javljanje iz Prison radia Mumia Abu-Jamala: “Scarier Than Any Halloween” rec 10-25-06 10-25-06HalloweenBCorrect.mp3 2,4 Mb Mumia+Abu-Jamal + Minilink

, , ,

Brez komentarjev

George Galloway na Sky News

George Galloway, kontraverzni član britanskega parlamenta in čisto nenaključno tudi dober pozanavalec razmer na bližnjem vzhodu in borec proti sankcijam v predvojnem Iraku ter lažnim obtožbam v škandalu OZN programa ‘Oil for food’. Njegove interpretacije dogajanj na bližnjem vzhodu je redko zaslediti v zahodnih medijih. Na Sky News je pred kratkim zopet nemarno izkoristil priložnost ter prekinitveno izrazil svoje poglede na dogajanje na bližnjem vzhodu.

YouTube slika preogleda

Pojavil pa se je tudi pred ameriškimi senatorji, ko so preiskovali že omenjeni škandal programa ‘Oil for Food’. V kongresu je po pravici in javno dobesedno osramotil senatorja, ko je v svojem zagovoru zelo jasno in glasno obrnil obtožnico ter pokazal na hipokrizijo komisije ter na njeno dimno zaveso za prikrivanje resničnih dogodkov. Na žalost tega videa ni na youtubu, ga pa najdete na eMule networku.

Brez komentarjev

Abolirajmo levo in desno

Abolicija je razveljava in razveljavljamo levico ter desnico. To je vse, vso fizično prisotnost ali besedno utemeljenost, nikakor pa ne razveljavljamo intimnega prepričanja ali razpravljanja o tej temi, dokler je potrebno. In dejstvo je, da imajo izvoljeni preveč pravic, ljudje pa premalo. Demokracija, kot sistem delegiranja večine, oz. vseh pravic je passe. Presegel ga je zvit pravniški um korporacije, ki je prvi podal zahtevo po novih pravicah novim organom družbe pred več kot 150temi leti, kar je na koncu poti pripeljalo do deregulacije in prepustivi državnih centrov moči privatni nameri, vse s precej pogosto obrazložitvijo o boljšem gospodarju.

Razvoj statusa pravnih oseb je pripeljal k centralnemu prepričanju te dobe, da privatna iniciativa bolje gospodari kot država. Iz tega bo sledil logičen sklep, da enako velja tudi za precej večja področja države, kot smo si to do sedaj predstavljali.

To seveda niso nove ideje – njihove kali so prakticirali v veliko primerih. A po postmodernistični ponavljajoči mori se zdaj končno odpira alternativa kapitalizmu kot ga poznamo po koncu komunizma in ta ima dejansko vsebino in ne tihe želje, pač pa glasno zahtevo. Kjer obstaja način, da lahko lokalna skupnost sama, brez delegiranja pravic, skrbi za porabo državnega denarja, smo že korak bližje. Ko pa imamo mesta, ki med sabo tekmujejo v izpopoljenosti v različnih disciplinah za svoje občane smo zopet še bližje potencialni moči človeškega virtualnega.

In res obstajajo načini, da ljudje odločajo o marsičem ali vsem na nivojih od spodaj prek transparentnosti naprej do najvišjih eteralnih nivojev. Nekateri se celo že prakticirajo, npr. v južni ameriki ali mednarodnih institucijah interneta so prisotne forme organiziranja, temelječe na iniciativi in decetraliziranosti, kjer je ta mogoča. Pogostejši in uspešnejši bodo ti pristopi, bolj bodo ljudje videli, da je vendar še nekaj po kapitalizmu. in strankarstvu, neumnosti, ne… Novi svet je mogoč in nujen. Kot je človek razdeljen na levo in desno skupaj več kot seštevek, tako bo koncept, izumljen v demokraciji, kar se politike tiče, zamrl v skoraj vseh nam danes znanih oblikah. Res je, kar je, ne pa tisto kar bo. In dokler ne bo širše podpore tem idejam, ne bomo verjeli, da so zmagali.

Nazaj k konkretnim idejam. S tem ko govorimo o transparentnosti bi morali naravnost govoriti o denarju. To niso socialistične samoupravne utopije. V tem info-tehnološkem svetu obstaja možnost aktivnega soodločanja državljanov, ki ni skrčena na glasovnici kot vrhovna vrlina, pač pa ponujena z orodji podobnim referendumom. Kot smo zmanjšali cene prevoza in skoraj izničili ceno komunikacije, tako bomo pocenili demokracijo v nekaj novega, pa še vedno zasidranega v starih kulturah. Paradigma, ki se obeta, je samo na videz podobna že videnemu v ljudskih gibanjih, ali pripoznanju pravnega statusa javnemu. Resnici na ljubo jo okuša samo peščica v zgodovinah, ostalim pa je manj svetla, ali celo brljivka. Zato je najlažje pogumne poizkuse iskanja in zaletavanja individumov označiti kot komunizme, črne ali kaj drugega iz binarnega okostja.

In kjer imajo ljudje aktivno kontrolo ter udeležbo pri denarju je kraj, kjer se začenja demokracija, in kje je to lažje kot v tem, kar obljublja moderna info-družba? Zatorej je čas za prve pogumne korake, k vzpostavljanju in iskanju modelov, ki politiki jemljejo denar in eventuelno tudi krajevne zakone. Naj bo centraliziranost tam, kjer je nujno potrebna – sprememba pričakovanj iz ene binarnosti v drugo, ki ni več v ekskluzivni domeni poljudne elite, katera nas uspe prepričati, da je centraliziranost edini način. Ob tem pa je tisto, kar bo združilo svet, sicer ni svetovni parlament, pač pa bo še vedno opozicija, ki tvori celoto. In v veliko veselje bo tedaj ljudem spoznavati desno in levo stran.

, , , , ,

Brez komentarjev