Objave z Tagi TXTz

Nigerijska agonija kaže na razsežnosti ter dojemanje izlitja nafte v mehiškem zalivu

V zadnjem mesecu, ko je pozornost javnosti obrnjena k izlivu nafte v globokih vrtinah Mehiškega zaliva, lahko pozorni za dimno zaveso medijev vidijo hipokritični odziv zahoda na resničnost. A naj poprej omenim zgolj kot zanimivost korporativne oligarhije, ki vodi vlade glede energetske politike in še česa drugega, eno poglavje v zgodovini BP-ja (British Petroleum). BP, četrto največje podjetje na svetu, ni vedno nosilo tega imena, čeprav je bilo v lasti britanske vlade. Vedno pa je imelo prste zraven pri prelomnih dogodkih, ki še zdaj oblikujejo našo sodobnost. Pred preimenovanjem so bili namreč Anglo-Iranian Oil Company, potem pa so se povezali s CIA zaradi Mossadeqa, predsednika zahodnega tipa, ki je hotel nacionalizirati britansko koncesijo za črpanje nafte. Toda a zahodni svet ni hotel slišati za kaj takšnega. Operacija Ajax je Moddadeqa postavila v dosmrtni zapor, namesto njega pa je s terorjem vladal Iranski šah s svojimi SAVAKi ter polno podporo ZDA, kar je pripeljalo do radikalne teokratske revolucije, ki smo ji priča še danes. BP je bil vseskozi zraven in leta 1954 dobil tudi današnje ime.

Glavni pojav, ki nam ga odkriva nesreča, pa je svetohlinski šok zahodnega sveta Evrope in Amerike. Podobno, kot pri smrtnih žrtvah belcev v nedavnem masakru humanitarnega konvoja namenjenega v palestinsko Gazo, tudi izlitje v zalivu označujejo za največjo nesrečo onesnaženja, a zlovešča resnica je, da podobno kot umirajo neopaženo Palestinci, tako morajo prebivalci v delti reke Niger živeti z okoljskimi katastrofami enakih in večjih razsežnosti, kot je ta v mehiškem zalivu, že več desetletij.

Počen cevovod gori v Lagosu po eksploziji v letu 2008, ki je ubila najmanj 100 ljudi.

Lahka nigerijska surova nafta je najboljše kvalitete na svetu. Več sto cevovodov, po katerih se pretaka po delti reke Niger, je starih že štiri desetletja in mnogi propadajo, ter puščajo nafto tudi po več mesecev. »Izgubili smo ribiške mreže, koče« pove vodja vasi Otuegwe Promise, »Tukaj smo ribarili in kmetovali. Izgubili smo naš gozd. Shellu smo povedali za izliv v roku nekaj dni, a pol leta niso storili ničesar.«

V resnici se izlije več nafte iz mreže terminalov, cevi, črpališč in naftnih ploščadi v delti reke vsako leto, kot je je bilo izgubljene v mehiškem zalivu po nesreči in potopitvi ploščadi Deepwater Horizon prejšnji mesec. Preberi preostanek objave »

, , ,

Brez komentarjev

200€ hamburger

Geologic time includes now.*Iluzorno je pričakovati, da prosti trg lahko prikaže pravo ceno ali vrednost stvari.

Toliko je treba namreč skriti, da dosežemo ‘konkurenčnost’. Ta del zgodbe je boleče dolg in gotovo ga vsi poznamo, veliko pa se jih ne zaveda pravih razsežnosti sedem milijardne populacije, ki je zavladala planetu, saj škode ne delamo zgolj drug drugemu. Ko v ceno hamburgerja vključimo izključene stroške, poimenovane kar eksternalije – ker se mene verjetno ne tičejo, saj prizadanejo samo zaposlene in vso verigo do krav in nazadnje okolja, je prava cena hamburgerja verjetno 200 evrov.

Tako pa smo ravno v nasprotni situaciji, ko je zelenjava dražja kot meso. Prosti trg pa tak, samo znanost izkoriščanja. Feed them zombies and zombies they’ll become.

Genialna rešitev? Odplačajmo dolg, ali z nacionalizacijo trga izvedenih finančnih inštrumentov, ali pa kako drugače.

, , , ,

2 komentarjev